Med sosedi 106

Na Brdu je bila v torek pod vodstvom predsednika slovenske vlade Janeza Janše druga seja sveta za Slovence v zamejstvu, ki je bil ustanovljen pred poldrugim letom.

Na seji so obravnavali položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in o projektih, ki naj bi jih uresničili do leta 2013 in bi pomagali k boljšemu položaju manjšin, k širitvi njihovega sodelovanju s Slovenijo, h krepitvi gmotne osnove za delovanje manjšine in njihovih organizacij v državah, v katerih delujejo. Poudarili so, da je letošnja ukinitev kontrol na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko utrdila in združila slovenski kulturni prostor in dala Slovencem, ki živijo v teh državah, nove priložnosti. Predstavniki manjšin so kot pozitivno ocenili dejstvo, da Slovenija spoštuje vse dele manjšine, česar v prejšnjih časih ni bilo. Še naprej kaže utrjevati obmejno sodelovanje in sodelovanje sosednjih držav, ki pa ne more biti dobro, če se manjšinska problematika ne rešuje pozitivno. Pri tem pričakujejo Slovenci v zamejstvu izrazitejšo podporo slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Po mnenju predsednika slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK) Rudija Pavšiča, ki je tudi predsednik Slovenske kulturne in gospodarske zveze v Italiji, je skrajni čas za preseganje ideoloških razlik znotraj manjšin in v odnosu Slovenije do manjšin. Pluralnost manjšin je treba spoštovati, vendar morajo biti te sposobne za dogovor o načinu reševanja njihovih bistvenih vprašanj. Še posebej Slovenci na Koroškem veliko pričakujejo od kandidature znanega koroškega Slovenca Rudija Vouka za poslanca zveznega parlamenta. Če bo slovenski kandidat na listi Liberalnega foruma na volitvah 28. septembra uspel, bo to velik uspeh za manjšino in porok za hitrejše reševanje odprtih vprašanj manjšine, ki jih je na Koroškem kar nekaj. Jasna beseda na Dunaju pri tem lahko pomaga, je prepričan predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik. Enotna lista se je namreč z Liberalnim forumom dogovorila za kandidaturo Rudija Vouka.

Avstrija je pri skrbi za manjšine nekaj posebnega. Do manjšin, ki živijo na njenem ozemlju, ni pretirano radodarna. To še posebej dobro vedo nekatere organizacije Slovencev na Koroškem. Povsem drug obraz pa kaže Avstrija pri skrbi za svojo manjšino na Južnem Tirolskem, ki je del Italije. Slovenski tednik za Koroško Novice je objavil podatek, da je Avstrija v obdobju med letom 1956 in 2003 dala sonarodnjakom na Južnem Tirolskem nad 400 milijonov evrov podpor. Leta 1956 je namenila Avstrija Južni Tirolski skoraj dva milijona evrov, leta 1960 pa po preračunu tedanjih šilingov že 7 milijonov evrov. Iz revne dežele, ki so jo med drugo svetovno vojno izropali fašisti, se je razvila v enega od najbogatejših delov Italije in so postali finančno neodvisni od Rima in tudi od Dunaja. Zato ni čudno, da Južni Tirolci pomagajo drugim manjšinam v Evropi, tudi Slovencem na Koroškem. Pomagali so pri gradnji kulturnega doma v Pliberku, pomoč pa so obljubili tudi Mohorjevi za gradnjo kulturne dvorane v Celovcu.