V Trbojah so tekli pol dneva

Na drugem Slovenskem 12-urnem teku je največ kilometrov pretekel Uroš Srnec. Nastopili so že uveljavljeni ultramaratonci pa tudi rekreativci, ki so postavljali svoje rekorde po pretečenih kilometrih v enem kosu.

Trboje – Trboje–Žerjavka–Prebačevo–Voklo–Trboje. To je 5,55 kilometra dolg krog, v katerem so se v soboto od sedmih zjutraj do sedmih zvečer na Slovenskem 12-urnem teku vrteli tekači. Na startu se jih je zbralo 36.

Dvanajsturni tek je v Trbojah potekal drugič. Lani sta v poldnevnem teku največ kilometrov pretekla Italijan Marco Bonfiglio (152,75 km) in Neža Mravlje iz Stražišča (128,95 km). Letos sta obe zmagi ostali v Sloveniji. V moški konkurenci je bil najboljši Uroš Srnec (129,64 km), v ženski pa Nataša Robnik s 128,14 km, v absolutni konkurenci druga. Le nekaj sto metrov je zaostala za lansko znamko Neže Mravlje, ki je letos po slabih petih urah odstopila. Do konca jih ni vztrajalo veliko. Za Srncem je bil drugi kot najboljši Gorenjec Miha Jerič iz Tatinca (126,71 km), tretji pa Mirko Bogomir Miklič (123,3 km). Pri ženskah je drugo mesto osvojila Brigita Burja (114,63 km), tretja pa je bila Nizozemka Iris Vromans (102,4 km). »Najtežje so mi bile prve štiri ure, nato sem ujela svoj ritem in šlo mi je odlično. Dobro sem se počutila. Bilo je vroče, a se je treba prilagoditi. S pretečenimi kilometri sem zadovoljna. Tek je bil del priprav na Spartatlon, 246 kilometrov dolg ultramaraton v Grčiji, na katerega grem tudi letos. Sedaj me čaka teden dni počitka, nato pa slabe tri mesece garanja. Na leto pretečen okrog 4500 kilometrov. V ultratekih sem deset let,« je povedala Nataša Robnik, ki prihaja iz Celja in je druga Slovenka, ki je pretekla Spartatlon.

Ultratekaške prireditve v Trbojah so se udeležili tudi tekači, ki sicer ne tečejo tako dolgih razdalj. Med njimi je bil Gašper Debeljak iz ŠD Poljane, šesti med moškimi, ki je takoj po prihodu v cilj takole strnil vtise: »Prvič sem na tem teku, in sicer zaradi radovednosti in tekme s samim seboj. Tiha želja je bila preteči sto kilometrov na tekmovanju. Je uresničena. Pretekel sem 105,45 kilometra. Odlično. Na takem teku je pomembna predvsem glava, ki jo moraš pripraviti na poldnevno kroženje po soncu. Mislim, da je glava več kot pol uspeha. Danes sem pretekel toliko kot ves pretekli mesec. Vmes je pomembno tudi piti. Spil sem od deset do petnajst litrov tekočine. Pojedel sem nekaj sendvičev s pršutom in banane. Počutim se v redu, utrujenost in bolečine v mišicah verjetno še pridejo. Upam, da pridem znova prihodnje leto, tudi zaradi odlične organizacije.« Tudi domačini iz Trboj so imeli na trasi svoje tekače. »To je zame prva tovrstna preizkušnja. Tečem dva- do trikrat na teden po največ 20 km. Doslej sem največ v enem kosu pretekla 40 km, danes pa 79,33 km. Zelo sem zadovoljna. Je šlo, malce naporno pa vseeno je. Hvala vsem Trbojcem in drugim za navijanje. Posebna zahvala Mihu Jeriču ter možu za pomoč, podporo in spodbudo. Morda prihodnje leto spet pridem. Utrujenosti nekaj je, a bo,« je povedala Hedvika Ažman, četrta v ženski konkurenci.

Zadovoljni so bili tudi organizatorji iz TK Triron, ki so pod streho pravili drugi Slovenski 12-urni tek. »Prišlo je približno toliko tekačev kot lani, želeli bi si jih še več. Je pa v Sloveniji zelo malo tekačev, ki tečejo ultramaratonske ravninske teke, veliko več se jih udeležuje trail tekov, trekingov. Ravninski tek je po mojem mnenju najbolj zahtevna panoga ultramaratonov. Načrti so, da tek raste še naprej, saj tovrstnih tekov manjka,« pa je za konec povedal Klemen Boštar, vodja organizacijskega odbora.