Iz starih časov: Kadar so obhajanci pričujoči

Ko je postal župnik v Kemptnu, je Trubar postavil nov cerkveni red.

Že zadnjič smo videli, da se je pri njegovih obredih veliko bralo iz Svetega pisma. »In pri tem naj vaša častita modrost ve, da bo redno branje poglavja za poglavjem iz Biblije v cerkvi pri preprostem človeku, ki ne zna brati, in pri marljivih poslušalcih gotovo rodilo in zbudilo veliko razumevanje Svetega pisma, korist in sad, kakor bom to ob času z več besedami razložil. Zato so stari kristjani to dobro navado začeli in se je do nas ohranila, toda papež ji je vzel dober sloves s svojim brevirjem in mašno knjigo, ker je iz branja napravil zaslužno dejanje, s katerim naj bi se doseglo odpuščanje grehov itd.«

Trubar nato posebej razloži, kako ravnati, kadar so obhajanci pričujoči? »Kadar je sveta večerja Gospoda Kristusa (kar naj bi se, če bo Bog hotel, v prihodnje pogosteje dogajalo), naj pridejo vsi, ki hočejo pristopiti h Gospodovi mizi, v soboto zvečer k fari k večernicam; tu se bo namesto poglavja prebral nauk svetega Pavla o večerji in na kratko razložil. In čeprav bi bilo dobro in koristno, ko bi po rabi starih in mnogih sedanjih cerkva vsakega posebej izprašali, poučili in od grehov odvezali, vendar se tukajšnji ljudje, kakor so mi povedali in deloma sam opažam, brez razprtije ne bi mogli tako kmalu pripraviti do tega; zato naj vsi obhajanci takoj po večernicah stopijo pred oltar ali v kor. Poleg njih morajo biti cerkveni služabniki, učitelji, cerkveni starešine in drugi pobožni vrli možje, ki jim je delno znana vera, življenje, vedenje in poklic obhajancev. Le-ti naj obhajance drugega za drugim skrbno pregledajo in preštejejo in če bi bile med njimi mlade neprimerne osebe, o katerih je dvom, ali znajo in razumejo katekizem, ali če bi bil morda eden ali več takih, ki bi jim bili očitani in dokazani hudi grehi, kakor bogokletje, čarovnija, dolgotrajno sovraštvo ali zavist proti bližnjemu, kurbarija, prešuštvo, oderuštvo, požrešnost in podobne javne grehote, naj te skupaj z mladino cerkveni služabnik posebej izpraša, pouči in opomni na pravo pokoro, pa naj jih glede na primer pripusti ali za nekaj časa izključi.«

Sledi poduk staršem o tem, kakšna je njihova vloga v poučevanju otrok. »Če pa starši vidijo in opazijo, da njih mladi domači v veri niso prav poučeni ali se sicer nekrščansko vedejo proti Bogu in ljudem, tedaj naj jih pošljejo nam, cerkvenim služabnikom, dan ali dva, preden gredo k zakramentu. Če pa so straši pri tem zanikrni, bodo o tem dali račun na sodni dan. In ko so obhajanci pregledani, prešteti in tisti, ki so potrebni, posebej poučeni, jih je treba skupno zvesto opomniti na resen sklep, naj svoje življenje poslej poboljšajo, na javno priznanje prave vere, na krščansko ljubezen in potrpežljivost in moliti očitno izpoved ter jih odvezati od grehov.«

(Vir: Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986.)