Mekinjski samostan naprodaj

Uršulinke samostan, ki je v Mekinjah že več kot sedemsto let, prodajajo zato, ker ga niso več zmožne vzdrževati. Občina se je predkupni pravici odpovedala, kupca za skoraj 5 milijonov vredno stavbo pa še ni.

Mekinje – Kamniške uršulinke – sedem jih trenutno živi za zidovi znamenitega samostana, ki so ga kot najstarejšega na Kranjskem že leta 1300 ustanovile klarise, uršulinke pa so ga kupile leta 1902 – so namero o prodaji samostana najavile že lani, pred nekaj meseci pa so s svojo odločitvijo seznanile Občino Kamnik.

Župan Marjan Šarec je možnost koriščenja predkupne pravice zavrnil, saj občina približno 4,7 milijona evrov za nakup tako velike stavbe preprosto nima, zato je vodstvo uršulink s svojimi nameni pred dnevi seznanilo še širšo javnost. Na prodaj je skoraj 5100 kvadratnih metrov velika stavba, v kateri je samostan, in 11.186 kvadratnih metrov veliko zemljišče za samostanskim obzidjem. Zvonik, župnijska cerkev in bližnje župnišče niso predmet prodaje. »Za prodajo smo se odločile, ker je stavba v Mekinjah za našo skupnost prevelika. Nimamo sredstev, da bi jo primerno obnovile, polovica stavbe je namreč prazna in v slabem stanju. Naši računi se nikakor ne izidejo. Obnova je za nas prevelik zalogaj, saj dobimo prihodke le od pokojnin, poučevanja verouka in vodenja duhovnih vaj. Prav tako nas je večina starih že preko šestdeset let in zahtevne prenove ne zmoremo,« je povedala predstojnica mekinjskih uršulink s. Jakobina Arh. Uršulinke so v preteklih letih polovico samostana sicer zgledno obnovile in v njem uredile tudi ustanovo Marijin dom, a polovica, predvsem prostori, kjer so bila pred leti skladišča Narodne in univerzitetne knjižnice, je še potrebna prenove, ki pa zahtevajo precejšnja sredstva.

Kam se bodo preselile, če bo prodaja uspešna, nam uršulinke niso znale povedati, si pa želijo, da se samostan s prodajo ne bi drobil na več lastnikov in da bi bila njegova namembnost tudi v prihodnje kulturna in v dobro ljudi. To ne nazadnje določa tudi občinski prostorski akt iz leta 1998, ki je območje Uršulinskega samostana Mekinje razglasil za kulturni spomenik in s tem določil varstveni režim, ki na tem območju preprečuje novogradnje in določa namembnost, ki je lahko le sakralna, kulturna in izobraževalna. Temu se bo moral prilagoditi tudi novi lastnik, če ga bodo uršulinke seveda sploh uspele najti.