Znameniti samostan v Mekinjah, ki je bil ustanovljen že leta 1300, išče novega lastnika.

Mekinjski samostan naprodaj

Uršulinke samostan, ki je v Mekinjah že več kot sedemsto let, prodajajo zato, ker ga niso več zmožne vzdrževati. Občina se je predkupni pravici odpovedala, kupca za skoraj 5 milijonov vredno stavbo pa še ni.

Mekinje – Kamniške uršulinke – sedem jih trenutno živi za zidovi znamenitega samostana, ki so ga kot najstarejšega na Kranjskem že leta 1300 ustanovile klarise, uršulinke pa so ga kupile leta 1902 – so namero o prodaji samostana najavile že lani, pred nekaj meseci pa so s svojo odločitvijo seznanile Občino Kamnik.

Župan Marjan Šarec je možnost koriščenja predkupne pravice zavrnil, saj občina približno 4,7 milijona evrov za nakup tako velike stavbe preprosto nima, zato je vodstvo uršulink s svojimi nameni pred dnevi seznanilo še širšo javnost. Na prodaj je skoraj 5100 kvadratnih metrov velika stavba, v kateri je samostan, in 11.186 kvadratnih metrov veliko zemljišče za samostanskim obzidjem. Zvonik, župnijska cerkev in bližnje župnišče niso predmet prodaje. »Za prodajo smo se odločile, ker je stavba v Mekinjah za našo skupnost prevelika. Nimamo sredstev, da bi jo primerno obnovile, polovica stavbe je namreč prazna in v slabem stanju. Naši računi se nikakor ne izidejo. Obnova je za nas prevelik zalogaj, saj dobimo prihodke le od pokojnin, poučevanja verouka in vodenja duhovnih vaj. Prav tako nas je večina starih že preko šestdeset let in zahtevne prenove ne zmoremo,« je povedala predstojnica mekinjskih uršulink s. Jakobina Arh. Uršulinke so v preteklih letih polovico samostana sicer zgledno obnovile in v njem uredile tudi ustanovo Marijin dom, a polovica, predvsem prostori, kjer so bila pred leti skladišča Narodne in univerzitetne knjižnice, je še potrebna prenove, ki pa zahtevajo precejšnja sredstva.

Kam se bodo preselile, če bo prodaja uspešna, nam uršulinke niso znale povedati, si pa želijo, da se samostan s prodajo ne bi drobil na več lastnikov in da bi bila njegova namembnost tudi v prihodnje kulturna in v dobro ljudi. To ne nazadnje določa tudi občinski prostorski akt iz leta 1998, ki je območje Uršulinskega samostana Mekinje razglasil za kulturni spomenik in s tem določil varstveni režim, ki na tem območju preprečuje novogradnje in določa namembnost, ki je lahko le sakralna, kulturna in izobraževalna. Temu se bo moral prilagoditi tudi novi lastnik, če ga bodo uršulinke seveda sploh uspele najti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / / 07:00

Potrdili zaključni račun

Šenčur - Občinski svetniki v Šenčurju so na aprilski seji potrdili zaključni račun za leto 2010. Kot je pojasnila občinska finančnica Anica Brezar, se je v lanskem letu v...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 8. april 2009 / 07:00

Reklamacije rešujejo sproti

Bralec je prejel nerazumno visok račun za električno energijo. Elektro Gorenjska: na mesec prejmemo do 60 reklamacij.

Gorenjska / sreda, 8. april 2009 / 07:00

Komantar: Šepetanje letal

Dvomesečne meritve letalskega hrupa ob Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so pokazale, da mejne vrednosti niso prekoračene. Podatek, da je povprečen izmerjeni kazalec hrupa v dnevnem času 55 deci...

Kranj / sreda, 8. april 2009 / 07:00

Zeleni proti sivim

Kranj - Na javni tribuni Dostojna stanovanjska gradnja in prijazna soseska, ki je pred nedavnim potekala v Galeriji Dali, so se soočili tisti, ki imajo veliko željo ohraniti zelenice, in t...

Železniki / sreda, 8. april 2009 / 07:00

Zapleti z obnovo športnega parka

Obnova športnega parka Dašnica se bo dodatno zavlekla, saj se civilna iniciativa boji, da bo obnovljen park poslabšal njihovo poplavno varnost.

Prosti čas / sreda, 8. april 2009 / 07:00

Ženske zakrivijo najboljše zgodbe

Nina je kriva za zgodbo v novem gorenjsko-slovenskem filmu, Zlati med pa pripoveduje o tem, kako med postane zlat in zlato okusno.