Avseniki so del slovenske zgodovine

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 16. avgust 2008 / 06:00

"S Festivalom Avsenik želimo kakovostno predstaviti del Avsenikovega glasbenega ustvarjanja, ki obsega okrog tisoč skladb," sta povedala organizatorja festivala Gregor Avsenik in njegova sodelavka Natalija Korošec.

Zakaj ste se pri Avsenikih odločili za organizacijo festivala, ki je novost v predstavljanju glasbe Vašega očeta Slavka in strica Vilka?

Gregor Avsenik: »Glavni vzrok za organizacijo festivala je bila želja po primernem zaključku praznovanja 55-letnice Avsenikove glasbe. Glasbeniki, ki nastopamo tudi v tujini, poznamo množične, večdnevne prireditve, na katerih igrajo številni ansambli. Pri nas v Begunjah smo vsa leta organizirali različne prireditve, vendar v relativno majhni dvorani, za manjše število ljudi. Tudi koncerta ob 70-letnici mojega očeta in 50-letnici Avsenikove glasbe nismo organizirali v Begunjah, ampak v Kranju in na Bledu. Za letošnjo 55-letnico Avsenikove glasbe smo se pa odločili, da jo bomo drugače, množičneje praznovali v Begunjah, kjer sta Vilko in Slavko doma. S tem bomo popestrili glasbene prireditve, ki jih že 11. leto organiziramo v naši dvorani, in omogočili obisk tudi tistim, ki doslej v Begunje niso prihajali. Za organizatorje je festival zaradi širine Avsenikovega glasbenega repertoarja zelo zahtevna prireditev. Oče in stric sta napisala okrog tisoč skladb, od katerih jih želimo čim več predstaviti na festivalu. Čeprav bo trajal festival pet dni, bomo lahko vključili v program okrog dvesto melodij, kar je le ena petina.«

Kako ste izbirali nastopajoče?

Gregor Avsenik: »Zanesljivo bodo vprašanja o merilih za izbor nastopajočih ansamblov, pa tudi zamere. Nastopajoče sem izbiral med ansambli, ki že leta zvesto igrajo v naši hiši, nekateri pa so sami potrkali na naša vrata in vprašali, če bi lahko sodelovali. Število nastopajočih se je večalo in trajanje festivala smo morali s prvotnih treh dni podaljšati na pet dni.«

Festival ne bo le glasba, ampak se bo v Begunjah in okolici od sredine avgusta naprej dogajalo še marsikaj drugega, zanimivega.

Natalija Korošec: »Za obiskovalce Begunj pripravljamo vsak dan festivala skupaj z domačim Turističnim društvom pohod na hrib Sv. Petra nad Begunjami, kamor je zaradi čudovitega razgleda na domačo hišo, Begunje in okolico najraje prihajal Slavko Avsenik. Po slabi uri hoje, ogledu cerkve in kapelice, spoznavanju starih kmečkih običajev in del ter obisku Gorjakove družine v mežnariji bodo pohodnike pri Sankaški koči čakali glasba, ples in malica. V nedeljo, 24. avgusta, ob 10.30 bo pri sv. Petru maša, ki jo bo daroval begunjski župnik Franc Maček. Vsak dan ob 14. uri bo enourni ogled gradu Kamen in sprejem pri vitezu Gašperju Lambergarju, uro kasneje pa se bodo začenjali ogledi Robačnekovega mlina, cerkve sv. Urha, gradu Kacenštajn, kapelice sv. Jožefa in Plečnikove senčnice, ki so del številnih znamenitosti Begunj. Domači fijakerji bodo goste vozili po Begunjah in okolici. Avtohiša Vrtač bo v petek, 22. avgusta, med 16. in 18. uro predstavila nove modele vozil. Veseli me, da pri organizaciji festivala dobro sodelujemo z domačimi društvi in turističnimi organizacijami iz radovljiške in sosednjih občin. Marsikdo v tujini zaradi Avsenikove glasbe pozna Slovenijo in jo zaradi nje tudi obišče. Ta glasba ima neverjetno moč. Avsenik je slovenska blagovna znamka. Zato bi morali pri organizaciji prireditev, kot je bližnji festival, vsi, ki skrbijo za promocijo Slovenije, njene kulture in turizma, še bolj sodelovati in povedati, kje se je rodila ta enkratna glasba.«

Gregor Avsenik: »Avsenikova glasba je slovenska dediščina, zato me ujezi, ko vidim, da jo po svetu pod raznimi imeni na različnih prireditvah spreminjajo v molzno kravo in jo na nekakovosten način izrabljajo v komercialne namene. Take prireditve znižujejo njen ugled. Z našim festivalom ga želimo dvigniti in jo posredovati na izviren, kvaliteten način, kot se za Avsenika spodobi.«

Avseniki ne delamo le zase

Avsenikova tradicija živi naprej, tako po gostinski kot po glasbeni plati. Naloga je bila zaupana Vam. Je težko skrbeti in razvijati dediščino starih staršev, očeta in strica.

Gregor Avsenik: »Vsako leto je odgovornost za nadaljevanje Avsenikove tradicije večja. Od Avsenikov pričakuje vsak le najboljše. Ko sem prevzemal domačijo, se nisem zavedal, kaj me čaka. Zadovoljen sem, ko se spomnim, da smo glasbene prireditve začeli z Veselimi petki, na katerih je igral trio domačina harmonikarja Tonija Iskre, ki je zanesljivo glasbenik, ki je največkrat nastopil pri nas. Nadaljevali smo z veselicami na vrtu, na katerih so igrali Gašperji in drugi ansambli. Z dograditvijo dvorane se je dejavnost širila in dosegla okvire, v katerih bo treba po mojem mnenju razmišljati, da zaradi širine programa ne bo trpela njegova kakovost. Veselice na vrtu so imele svoj čar, prireditve v novi dvorani pa so omogočile koncertni način posredovanja Avsenikove glasbe. Na bližnjem festivalu želimo združiti kakovosten način posredovanja glasbe, ples in veselo razpoloženje. Odgovornost je velika. Prepričan sem, da ji bova z Natalijo in z drugimi sodelavci kos.«

Tokrat izredno pohvalno govorite o sodelovanju krajevnih društev pri organizaciji festivala.

Gregor Avsenik: »Želim, da bi nam vsi, ki sodelujejo z nami, zaupali. Zato se trudimo in dokazujemo, da smo zaupanja vredni. Vse poteka zelo naravno. Tako kot je rasla očetova in stričeva glasba, je raslo zanimanje občinstva zanjo. Poslušalo jo je vedno več ljudi in danes je navdušeno občinstvo naša največja nagrada. V preteklosti je bilo večkrat do nas preveč ljubosumnosti in tudi očitkov, da smo Avseniki preveč zase, da z nami ni mogoče sodelovati. Vesel sem, da je takih razmišljanj manj in da smo tudi v domači vasi in v občini našli skupni interes, ki je osnova za partnerstvo. Zanj je v kulturi, turizmu in na drugih področjih še veliko možnosti. Vsem, ki razumejo in podpirajo naša prizadevanja, se ob tej priložnosti najiskreneje zahvaljujem. Tudi v drugih delih Slovenije, kjer predstavljam našo prireditev, so ji zelo naklonjeni. To je dokaz, da je Avsenik resnično slovenski.«

Natalija Korošec: »Bližnji festival bo imel še nekatere posebnosti. Ker bodo v petek in soboto zvečer nastopili tudi tuji ansambli, bo program voden v slovenščini in nemščini. Ansambli bodo igrali tudi skladbe, ki sta jih brata Avsenik napisala za kraje, od koder prihajajo. Ena od njih opeva tudi Mozirski gaj. Mozirski gaj je zato ta teden podelil Slavku Avseniku posebno priznanje. Vsak dan festivala bodo popoldne na vrtu gostilne Pri Jožovcu igrali pihalni orkestri, udeleženci mednarodne glasbene delavnice, ki jo bodo vodili znani izvajalci Avsenikove glasbe, med mentorji pa bo prvič tudi Vilko Ovsenik. Sklepni koncert bodo imeli v sredo, 20. avgusta, ob 17. uri v dvorani Pod Avsenikovo marelo.«

Zadnjič smo na televiziji videli igrati tudi Vašega sina Saša. Vaš oče pravi, da se razvija v izvrstnega glasbenika. Glasbena zgodba Avsenikov se torej nadaljuje.

Gregor Avsenik: »Vsi moji otroci so glasbeno nadarjeni, največ volje pa kažeta najstarejši Sašo in najmlajša Monika. Sašo je najprej igral bobne, sedaj pa se je navdušil za harmoniko. Vesel sem, ko ga še slišim bobnati, saj so lahko bobni dobra protiutež tradiciji. Vendar se vedno bolj zaveda odgovornosti, ko kot Avsenik stopa na oder. Takoj kot moj oče nas, otrok, ni silil v glasbo, tudi jaz svojih ne. Vsak naj namreč dela tisto, kar čuti v sebi.«