Vrtičkarji, sprehajalci in psi

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bled / četrtek, 7. avgust 2008 / 06:00

Še mnogo bolj pogosto kot zaradi napadov in ugrizov se ljudje na občinske redarje obračajo zaradi pasjih iztrebkov.

Radovljica, Bled - Po podatkih občinske inšpekcije je nedaven napad rotvajlerke na sprehajalca že tretji tovrsten primer v radovljiški občini letos. Prvi se je zgodil v vasi Mišače, ko je pes prosto tekal naokrog ter lajal in skakal na mimoidoče, drugi pa je znani primer iz Lesc, ko so trije psi napadli gospo pred župniščem. »Obakrat smo ukrepali in dosegli, da je prvi pes zaprt v takšni ogradi, iz katere ni mogoče uiti, v drugem primeru pa je lastnik lahko obdržal le še dva psa od treh,« pojasnjuje Marijan Ješe, radovljiški občinski inšpektor. Radovljiški občinski odlok o javnem redu in miru je dokaj precizen: prepovedano je spuščati psa z vrvice na kmetijske površine v času vegetacije, jih voditi na pokopališča, otroška in športna igrišča ter javne ustanove. V ožjem središču mest in vasi ni dovoljeno imeti več kot dva psa in dve mački v enem gospodinjstvu. Skrbnik mora poskrbeti za odstranjevanje živalskih iztrebkov ter v ožjih središčih vasi in mest psa voditi na vrvici. Tisti, ki imajo pse na verigi, morajo mimoidoče opozoriti na njegovo prisotnost z napisom »pozor, pes« in zagotoviti, da se pes javni poti ne približa na več kot tri metre. Ob varnih šolskih poteh morajo biti psi nameščeni za ograjo, spuščenim mladičem pa je treba preprečiti nenadzorovano prosto gibanje po javnih površinah. »Redarji opozarjamo, da morajo biti v naseljih psi na vrvici, kontroliramo, če lastniki s seboj nosijo vrečke za iztrebke,« pojasnjuje stanje na terenu Ješe. »Sicer pa imamo dosje »vrtičkarji na mestnem polju« v Radovljici odprt že pet let. Pred leti smo imeli več težav s tistimi v okolici Lesc, kjer je bilo tudi več psov v ogradah – na radovljiškem sta le dva, morda trije. Več preglavic pa predvsem kmetom delajo sprehajalci psov iz Radovljice in Lesc. Če greste spomladi na Šobec, ob poti dobesedno smrdi od pasjih iztrebkov. A težava na tem območju niso le psi: občinska inšpekcija je dobila kar nekaj prijav zaradi hrupa, ki ga povzročajo avtomobili. Kar blizu trideset se jih je ob neki priložnosti že nabralo ob enem takšnih vrtičkarskih posestev.«

Da so predvsem pasji iztrebki velik problem v mestnem in obmestnem okolju, se strinja tudi vodja občinskih redarjev na Bledu Boris Sodja. »Novi zakon o zaščiti živali v nasprotju s starim ne določa, da problematiko v zvezi s psi urejajo občine. Država je sicer določila, da morajo občine urediti skrb za potepuške pse – na vsakih osemsto psov je potrebno imeti zagotovljen en boks v zavetišču, kar za občino predstavlja velik strošek. Enako je tudi s potepuškimi mačkami.« Pasji kakec pa – pravi Sodja – v zakonu ni nikjer omenjen. »Občine zato problematiko največkrat urejajo v okviru odlokov o javnem redu in miru. Na Bledu tega sicer nimamo v odloku, a vseeno tudi redarji opozarjamo, da je potrebno pospraviti iztrebke pasjih ljubljencev. A stanje – s tem mislim na zavest ljudi o tem, da je potrebno imeti pse na vrvicah in pospraviti za njimi - se vendarle iz leta v leto izboljšuje,« opaža Sodja. Opozarja, da so prav na Bledu pred leti po vzoru skandinavskih držav pripravili predlog celovitejšega urejanja težav s pasjimi iztrebki, ki kot eno od rešitev predlaga urejena, ograjena grmišča – pasja stranišča, ki bi jih lahko čistili in vzdrževali in bi zmanjšala število neprijetnih kupčkov na pločnikih in »zaznamovanih« hišnih vogalov.