Slovesno pri Ruski kapelici

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 31. julij 2008 / 06:00

"K Ruski kapelici prihajajo tisti, ki jih vodi srce," je posebnost tradicionalnih srečanj opisala Ljubov K. Sliska.

Kranjska Gora - »Človek za vedno odide šele takrat, ko ga pozabijo živeči,« je dejala podpredsednica ruske dume Ljubov K. Sliska, že tretje leto zapored vodja ruske delegacije in vodja skupine slovensko ruskega prijateljstva pri ruski dumi. Pred dvaindevetdesetimi leti zgrajena Ruska kapelica pa vsaj od leta 1996, ko je skrb zanjo prevzelo društvo Slovenija–Rusija, predstavlja mnogo več kot le spomin na 12 tisoč ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto čez Vršič. Tisoči so takrat izgubili življenje, tristo jih je na mestu, kjer stoji kapelica, umrlo pod plazom. Z leti je ta postala simbol slovensko–ruskega prijateljstva, vsakoletna srečanja zadnjo soboto v juliju pa eden od pomembnih impulzov za strpen in konstruktiven medkulturni dialog, kot je na nedeljski slovesnosti poudaril predsednik društva Saša Geržina.

Na osrednjo spominsko slovesnost pri Ruski kapelici, katere častni pokrovitelj je bil tokrat predsednik države dr. Danilo Türk, so tudi letos prišli številni predstavniki kulturnega, gospodarskega, verskega in političnega življenja, med drugim predsednik vlade Janez Janša, poslanci in veleposlaniki ter delegacija državnega zbora na čelu s podpredsednikom Vasjo Klavoro in predsednikom odbora za zunanjo politiko Jožefom Jerovškom.

Poseben pomen srečanja, ki ga je letos posebej zaznamovala 90-letnica konca prve svetovne vojne, so za krepitev slovensko–ruskih odnosov poudarili tudi slavnostni govorniki. »Oba naroda sta bila med tistimi, ki so v tej vojni najbolj trpeli. Ruska kapelica je simbol povezanosti slovenskega in ruskega naroda, ki jima ni bila prihranjena nobena izkušnja vojne preteklega stoletja, a jih prav ta skupna izkušnja tudi povezuje,« je poudaril pooblaščenec predsednika države Dušan Snoj in ponovil besede predsednika Türka izpred nekaj tednov, da prva svetovna vojna ni bila katastrofalna le zaradi človeških žrtev in škode, temveč v tudi v tem, da so njene posledice v marsičem zastrupile družbo in zavest evropskih narodov. »Vse oblike totalitarizma v Evropi imajo svoje osnove v prvi svetovni vojni. Ta je ustvarila vzorce uničenja, ki bi bili nepredstavljivi, če bi Evropi takrat uspelo ohraniti mir.«

Sodelovanje med Rusijo in Slovenijo je v zadnjem desetletju, tudi zaradi vezi, kakršne gradijo vsakoletna srečanja pri Ruski kapelici, vse bolj intenzivno. "Veseli smo, da so v veliki družini slovanskih narodov tudi Slovenci, ki so kos najresnejšim izzivom globalne ekonomije in mednarodne politike," je dejala Ljubov K. Sliska in izrazila prepričanje, da bo Slovenija uspešna tudi pri novem izzivu, to je predsedovanju Odboru ministrov Sveta Evrope v prihodnjem letu.

Prireditve ob letošnjem srečanju pri Ruski kapelici so se začele že v soboto dopoldne, ko so ruski gardisti in garda slovenske vojske nastopili na Prešernovem trgu. Zvečer so pod lipo v Kranjski Gori pripravili koncert domačega pevskega zbora in ruskega cerkvenega zbora ter spominsko mašo, na kateri so sodelovali tudi predstavniki pravoslavne cerkve, po njej pa je pred polno dvorano Vitranc nastopil še Komorni zbor Katedrale Smolni iz St. Peterburga. V ovalni dvorani hotela Larix bo do sredine avgusta na ogled razstava Kakos se je prelamljala svet: 1914–1918. Soorganizatorji srečanja pri Ruski kapelici so bili Ambasada Ruske federacije, Društvo Slovenija-Rusija in Občina Kranjska Gora.