Cene nas bodo uničile

"Živi se od dobička, ne pa od izgube. V kmetijstvu je trenutno debela izguba," pravi Ivan Tičar, kmet iz Voklega in novi predsednik sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice.

Voklo – Na ustanovni seji sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so za predsednika izvolili Ivana Tičarja, kmeta iz Voklega, ki je na volitvah v zbornične organe kandidiral na listi Kmečko društvo Nova Slovenija. Tičar je kandidiral tudi za svet zbornice, ki je najvišji organ zbornice v državi, dobil na volitvah enako glasov kot Marko Dolinar (Društvo Glas dežele) iz sosednjih Vogelj, vendar pri žrebu ni imel sreče. Ko ga vprašamo, zakaj je bila na volitvah v zbornične organe tako slaba udeležba, pravi: »Kmetje imajo že vsega poln »kufr«, finančni položaj se jim samo še poslabšuje.«

Tičar doslej v organih zbornice ni deloval, tokrat pa se je odločil kandidirati, ker želi, da bi se v kmetijstvu kaj spremenilo. »Če bo šlo tako naprej, bo kmetijstvo zaradi stroškovnega »udara« počasi shiralo,« pravi in dodaja: »Stroški se povečujejo, cene kmetijskih pridelkov ostajajo enake ali se celo znižujejo, trgovci pa ob odprtem trgu raje ponujajo poceni tuje »blago« kot kakovostne domače pridelke in izdelke. Spomladi sem videl v trgovinah veliko uvoženega krompirja slabe kakovosti, ob tem pa so imeli kmetje v skladiščih še veliko domačega, kakovostnega. Stroški kmetijske pridelave so v zadnjih desetih letih občutno porasli, nekateri tudi petkratno. Še leta 1999 je bilo za eno konjsko moč traktorja treba odšteti 500 mark, zdaj pa 500 evrov. Ceni nafte in mleka sta si bili tedaj dokaj blizu, zdaj je za liter nafte treba namolsti štiri litre mleka. Na krizo v kmetijstvu kaže tudi to, da so ravninski kmetje nekdaj lahko dobivali teleta za nadaljnjo rejo na hribovskih kmetijah, zdaj pa jih kupujejo v Prekmurju ali jih dobivajo iz uvoza.« Problem je tudi visoka povprečna starost kmečkih gospodarjev, opozarja Tičar in dodaja: »Včasih je bil kmet spoštovan poklic, zdaj pa to ni več. Mladi s kmetov se raje odločajo za delo v drugih dejavnostih, kjer je zaslužek boljši.«

Na Tičarjevi kmetiji obdelujejo dvanajst hektarjev kmetijske zemlje, od tega sedem hektarjev lastne, imajo pa tudi pet hektarjev gozda. Redijo osemnajst goved, glavna pridelka sta mleko in krompir. »Cena mleka se je nekoliko zvišala, vendar je še občutno prenizka. Nafta se je samo letos podražila za 40 odstotkov, umetna gnojila spomladi od 150 do 200 evrov za tono,« pravi Ivan in poudarja, da je pri krompirju problem, ker ni organiziranega odkupa oz. ta ni dovolj učinkovit. Pri trgovcih še vedno velja miselnost, da je uvoženi krompir lahko drag, domač pa mora biti poceni, pa čeprav letni strošek za krompir v družinskem proračunu predstavlja v povprečju le vrednost dveh rezervoarjev bencina za avto.«