Gozd po nedeljskem neurju (Foto: Gorazd Kavčič)

Padlo 120 tisoč "kubikov"

Nedeljsko neurje je po podatkih zavoda za gozdove samo v kamniški občini poškodovalo 95 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. Od kmetijskih pridelkov so najbolj prizadeta koruza in žita.

Kranj – Julijska neurja so doslej v Sloveniji podrla in polomila že blizu 440 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, poškodovala pa so tudi gozdne ceste in vlake. Popolnoma uničeni so gozdovi na 570 hektarjih površine, močneje poškodovani pa na 8.700 hektarjih. Škodo ugotavljajo na enajstih od štirinajstih gozdnogospodarskih območij, največ jo je na tolminskem, ljubljanskem in nazarskem območju, nekaj tudi na kranjskem. Samo na Predmeji v občini Ajdovščina je okrog 50 tisoč »kubikov« podrtega in polomljenega drevja, med Kamnikom in Gornjim Gradom približno 370 tisoč kubičnih metrov.

Večina škode v zasebnih gozdovih

Kot je povedal mag. Boštjan Jurjevčič, vodja ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je neurje v gorenjskem delu ljubljanskega območja po doslej zbranih podatkih poškodovalo 10.700 hektarjev gozdov, približno 300 hektarjev gozdov pa je popolnoma uničenih, kar pomeni, da je uničenega najmanj štiri petine vsega drevja. V občini Medvode je polomljenega in izruvanega približno 7.000 kubičnih metrov gozdnega drevja, v občini Vodice 3.000, v občini Domžale 1.200, v Mengšu 800, Lukovici 3.000, Moravčah 2.000, Komendi 3.000 in v občini Kamnik 95.000 kubičnih metrov. Številne gozdne ceste so poškodovane in nekatere zaradi podrtega drevja tudi neprevozne. V občini Medvode je poškodovanih 6,5 kilometra cest, v Vodicah 14 kilometrov, v občini Domžale 11,8, v Mengšu 8 kilometrov, v Lukovica 4, v Moravčah 8,1, v Komendi 3 in v občini Kamnik 100 kilometrov. »Neurje je tokrat prizadelo predvsem zasebne gozdove, škoda pa je še toliko večja, ker je večina drevja polomljenega,« pravi Jurjevčič in poudarja, da bodo pri sanaciji zaradi nevarnosti pretirane namnožitve lubadarja dali prednost poseku in spravilu iglavcev. Na nekaterih območjih bo možna tudi strojna sečnja, vendar se bodo za to morali odločiti in organizirati lastniki sami.

Opozarjajo na nevarnost pri delu

V zavodu za gozdove ob tem opozarjajo na povečano nevarnost pri delu v poškodovanih gozdovih. Debla so polomljena in pogosto ležijo ena čez drugo, lahko so tudi obvisela na obstoječih drevesih, zato je temu treba prilagoditi tudi tehniko dela. Zavod za gozdove bo v četrtek, 24. julija, v sodelovanju s srednjo gozdarsko šolo v Postojni prikazal na območju Kamnika varno delo v nevarnih razmerah, informacije o tem dajejo gozdarji v kamniški krajevni enoti.

Prednost spravilu iglavcev

Nedeljsko neurje je prizadelo tudi gozdove v kranjski krajevni enoti zavoda za gozdove. Kot poudarja vodja enote Martin Umek, ocenjujejo, da je veter izruval ali podrl od 2.500 do 3.000 kubičnih metrov drevja, od tega največ v okolici Jeprce in brniškega letališča. Škoda je precej razpršena, po eno ali le nekaj dreves skupaj. Gozdarji evidentirajo podrto in izruvano drevje, že v torek je zavod za gozdove izdal dve generalni odločbi o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih na območju katastrskih občin Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, Lahovče, Velesovo, Cerklje, Podreča in Mavčiče, rok za izvedbo sanacijskih del je en mesec. V zavodu pozivajo lastnike gozdov, naj takoj začnejo s spravilom, saj poškodovano drevje predstavlja idealne pogoje za pretirano razmnožitev lubadarja. Zakon o gozdovih jim v takih primerih omogoča, da lahko začnejo s spravilom drevja, čeprav ga delavci zavoda za gozdove niso označili. Dovolj je, da o poseku potem obvestijo svojega revirnega gozdarja ali krajevno enoto zavoda.

Na pomoč kličejo državo

Veliko škode je tudi na kmetijskih gospodarskih objektih in na pridelkih, po besedah Mojce Lovšin iz medvoške kmetijske svetovalne službe je neurje najbolj prizadelo koruzo in žita. Na njihovem območju so največ škode utrpeli kmetje iz Hraš, Zapog in Vodic. Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj si je v ponedeljek skupaj s sodelavci ogledal posledice neurja v občinah Kamnik, Vodice, Komenda in Medvode ter se seznanil s podatki o škodi na drugih prizadetih območjih. »Škoda je tako velika, da v imenu članov zbornice pozivam vlado, da pomaga pri sanaciji,« je dejal po ogledu posledic neurja v vasi Gozd pri Stahovici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 11. september 2016 / 13:39

Truda prednikov ne moreš zavreči

Kmetija Koželj leži na obrobju Vodic in ima večstoletno tradicijo. Glavni dejavnosti sta živinoreja in pridelava mleka. A meljejo tudi lastno moko, za svoje hladno stiskano olje iz oljne ogrščice pa s...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Leopold Layer

Poznobaročni slikar Leopold Layer (1752–1828) je najbolj znano ime med starejšimi kranjskimi likovnimi umetniki. Družinsko slikarsko delavnico je prevzel po smrti očeta Marka Layerja

GG Plus / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Salto immortale

Salto immortale je knjiga za tiste, ki imajo res radi poezijo in bi hoteli o njej izvedeti več, pogledati v anatomijo nastajanja in prevajanja pesmi. Tudi avtor Boris A. Novak je ve...

Gospodarstvo / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Pripravili jesenove vejnike

Jezersko - V Lovski družini Jezersko že po tradiciji vsako leto na delovni akciji iz jesenovih vej pripravijo t. i. jesenove vejnike, ki so zlasti v mrzlih zimskih dneh prava pos...

Zanimivosti / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Odstranjevanje tujerodnih vrst v TNP

Bled - V torek, 6. septembra, je Triglavski narodni park v sodelovanju z Biotehniško fakulteto organiziral odstranjevanje japonskega dresnika ob Mangartski cesti. Japonski dresni...

Nasveti / nedelja, 11. september 2011 / 07:00

Otok vitalnosti

Tako se sam razglaša in ga razglašajo drugi. Otok Lošinj. Vitalnost ponujajo: klima kot balzam za astmatike in alergike, dolžina preplavanih kilometrov v čistem morju, in poti med borovci, ki diš...