Neurja bodo pogostejša, pripravimo se

Nedeljsko popoldne in noč na ponedeljek marsikomu v Sloveniji nista dala miru. Neurja z orkanskim vetrom in točo, veliko za oreh, so pustošila tudi po (vzhodni) Gorenjski. Kaj bomo morali narediti na Gorenjskem, da se izognemo škodi ob novih ujmah?

»Slovenija ima v evropskem merilu veliko neviht in je na splošno izpostavljena vremensko pogojenim naravnim nesrečam. V povprečju je na primer v okolici Kranja v juniju ali juliju vsak četrti dan z nevihto. Vsako leto kakšna preraste tudi v neurje. Žal vedno bolj silovito kot pred desetletji, čeprav ne moremo trditi, da so pogostejša,« na vprašanje, ali se bomo morali na tovrstne pojave navaditi, odgovarja klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Kako se izogniti škodi?

Eno od rešitev so teden pred hudim neurjem našli v Poljanski dolini, vendar gre zgolj za stvar prepričanja. Komaj teden pred hudim neurjem, ki je odkrilo številne strehe ali pa jih celo odneslo nekaj deset metrov daleč, ruvalo in lomilo drevesa, povzročalo škodo na poljščinah in cestah ter drugih infrastrukturi, so na Gori nad Malenskim Vrhom molili, da jih morebitna toča ne bi prizadela. Čeprav je močan naliv to nedeljo večkrat grozil tudi Poljanski dolini, katastrofalnih posledic ni bilo. Vse našteto je stvar vere, vprašanje, ali se zares lahko izognemo neurjem z orkanskim vetrom, ki so tudi pri nas vse pogostejša, in posledično škodi, ali se jim bomo morali prilagoditi, pa ostaja odprto.

Gradimo kvalitetno, povečajmo strokovni nadzor

Vojteh Koblar, upokojeni diplomirani gradbeni inženir trdi, da je gradnja danes standardizirana in kot taka ne more biti vzrok za tako hude posledice neurja, tudi na šolah ne: »Ne pomnim, da bi veter kdajkoli z objektov metal cele strehe. Drži, na šolah so običajno ravne pločevinaste strehe, ki so pritrjene na več mestih. Vendar ob močnem vetru, ki povzroča dvojni pritisk – tako s prednje strani kot s podtlakom, v enem delu popusti in odnese celotno kritino.« Odgovor, zakaj na šolah ne gradijo dvokapnic, je v povečanju stroškov gradnje, hkrati bi morali po gradnji vzdrževati še neizkoriščene prostore pod streho.

»Pred dnevi je šlo za izreden pojav, orkanski veter, ki jih pri nas nismo vajeni. Za tako močan veter je morda boljša težja kritina, morda jih bo potrebno v prihodnosti bolje pritrditi,« pojasnjuje Koblar, ki se spominja, da je tudi na njegovi družinski hiši v močnem neurju leta 1986 zaradi podtlaka odneslo nekaj strešnikov, vendar ni nikoli pomislil, da je streha slabo grajena. »Zaradi izrednih vremenskih razmer ne moremo govoriti, da je slovenska gradnja zanič, saj veter ni škodil le nam, ampak je ogrozil številne po Evropi,« pojasnjuje upokojeni gradbenik z več kot 40-letnimi izkušnjami.

Dodaja, da je tudi potres nenormalni pojav, zaradi katerega gradimo po določenih standardih, pa vendar objekti prenesejo le določeno stopnjo potresa, sicer se porušijo. »Zagotovo ne bi iskal krivcev za nastalo škodo, sedaj jo je treba le čim hitreje sanirati. Pri nas gradimo dobro, tako da ne bi prišlo do najhujšega, torej do smrti,« še pravi Vojteh Koblar, ki dopušča možnost (to so izpostavili tudi nekateri drugi strokovnjaki) slabše gradnje le v časih, ko je bila večina družinskih hiš grajena s pomočjo prijateljev in sorodnikov.

Silovitost neurja se črpa iz toplejšega ozračja

Tudi v preteklosti so poznali podobne vremenske pojave, vendar zgolj na sto let ali še redkeje, hkrati so tudi škode večje kot včasih. Razlog je tudi v gostejši naseljenosti, tudi premoženje Slovencev je večje. Danes je več tudi nespretnih posegov v naravo, predvsem v vodotoke. Ali so pogostejša neurja posledica podnebnih sprememb, ki jih spremlja Lučka Kajfež Bogataj in je zaradi tega tudi (so)dobitnica Nobelove nagrade: »Svet se ogreva, število velikih in hudih poplav, vetrolomov in suš narašča. V zadnjem desetletju so neurja prizadela vsakega četrtega Zemljana, v zadnjih dvajsetih letih je število naravnih nesreč naraslo za štirikrat. Najbolj je naraslo število poplav in neviht.« Razlog gre iskati v toplejšem ozračju, ki ima več energije, sprejme več vlage, iz katere se črpa silovitost neurja – z močnejšim vetrom, obilnejšimi nalivi in posledično višji škodi.

»Podnebne spremembe ne smejo postati dežurni krivec za vse škode, ki jih utrpimo. Pogosto podnebne spremembe le razgalijo človeške napake v prostorskem načrtovanju ali infrastrukturi,« pojasnjuje profesorica, ki recept za manjšo škodo v morebitnih novih neurjih vidi v klimatsko varni in premišljeni gradnji in v boljšem prostorskem načrtovanju, urejanju in vzdrževanju vodotokov, mrežam proti toči in podobno. »Na tovrstne ukrepe se spomnimo le po ujmi in v nekaj tednih na njih tudi pozabimo. Prav bi bilo, da se na osnovi podnebnih scenarijev na novo ocenijo tveganja za vremensko pogojene naravne nesreče pri nas. Predvsem pa, po tem neurju natančno analiziramo, katerim škodam bi se lahko izognili in katere so bile neizbežne,« pravi sogovornica.

Pritrjuje mnenju gradbenikov, ki pravijo, da je večina gorenjskih hiš kvalitetno grajenih. »Imajo prav, problem pa je, kako velika je ta večina. Očitno je toča luknjala strehe, ki so bile neprimerne, da o odnašanju streh s skoraj novih šol ne govorim. Hiše gradimo vsaj za 50 let, mar ne? Ob sedanjem tempu ogrevanja to lahko pomeni vsaj tri do štiri dogodke, ki smo jim bili priča ta teden v 50 letih,« odgovarja Lučka Kajfež Bogataj. Meteorološka stroka je opozorilo za nevarnost izdalo vsaj 24 ur pred nedeljsko ujmo. Danes lahko radarsko sliko vsakdo spremlja tudi prek mobilnega telefona. Povedano drugače, smer neurja je jasna vsaj pol ure vnaprej. Tako bi moral imeti vsak dovolj časa, da se umakne na varno. Osebna varnost še vedno ostaja največ vredna.