Sodniki vlagajo tožbe

Sodniki so izračunali, da so bili v petih letih zaradi nezakonito izplačanih plač prikrajšani skupaj za sto milijonov evrov. Na delovno sodišče so prve odškodninske tožbe že vložili.

Kranj - Stavkovni odbor slovenskih sodnikov poziva sodnike, da na delovno sodišče vložijo tožbe za nezakonito neizplačane plače v obdobju od leta 2003 do letos. Prvih pet sodnikov je tožbe že vložilo, nam je v sredo potrdila predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek, okrožna sodnica v Kranju. Po izračunih je skupna vrednost odškodnin sto milijonov evrov, vendar pa bodo sodniki tožbe vlagali posamično. Med letoma 2003 in 2008 je bil vsak od približno tisoč sodnikov povprečno oškodovan za petdeset tisoč evrov, v kar pa niso vštete zamudne obresti in stroški, je še dejala Roblekova.

Sodnikom je država nezakonito izplačevala plače zaradi podzakonskega akta, s katerim so vsem funkcionarjem znižali osnovne plače, državni zbor pa ga je sprejel leta 1997. Znižanje plač pa je bilo po mnenju Roblekove nezakonito, saj lahko po spremenjenem zakonu o sodniški službi osnovne plače znižajo samo z zakonom in ne podzakonskim aktom. Opozorila je še, da se sodnikom plače nezakonito izplačujejo tudi po 1. januarju 2008, zato že pripravljajo izračune tudi za to obdobje, stavkovni odbor pa je tudi v tem primeru že pripravil vzorčno tožbo.

Vlada se med t. i. belo stavko, ko sodniki delajo le v pričakovanem obsegu dela, na njihove stavkovne zahteve še ni ustrezno odzvala in realno tudi ni pričakovati, da se bo odzvala, ugotavlja Roblekova. »Ne zdi se nam smiselno, da bi stavko že sedaj zaostrovali, saj se prihodnji teden začenjajo sodne počitnice. Stavkovni odbor se bo zato vnovič sestal v začetku septembra in tedaj bomo odločali o morebitnem zaostrovanju stavke,« je pojasnila.

Različic zaostrovanja stavke, ki jo trenutno podpira okoli osemdeset odstotkov sodnikov, je več, pravi predsednica stavkovnega odbora. »Lahko se odločimo za popolno stavko, ki trajala teden ali dva, lahko se odločimo za zmanjšanje obsega dela za npr. deset odstotkov ali pa pripravimo javni protestni shod sodnikov v sodniških togah na javnem mestu. Lahko tudi pred državnim zborom,« je še pojasnila.