Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so se tudi letos pojavile v nižinskih gozdovih v okolici Kranja. (Foto: Božo Malovrh)

Tudi letos hrastov sprevodni prelec

Majhne dlakaste gosenice so se pojavile v nižinskih hrastovih gozdovih v okolici Kranja. Nevarne za ljudi, večje škode na drevju ne bo.

Tudi letos so gozdarji v začetku junija v gozdovih okoli Kranja opazili hrastov sprevodni prelec, gosenice, ki so ob stiku nevarne za ljudi, na gozdnem drevju pa povzroča le manjšo škodo. Kot pravi Jurij Rozman s kranjske območne enote Zavoda za gozdove so se gosenice pojavile v gozdovih na območju Hrastja, Planine in Trboj. Obseg je podoben kot v prejšnjih letih, sicer pa se gosenice v zadnjem desetletju pojavljajo tudi v gozdovih drugod po Evropi. Gosenice v krošnjah dreves obirajo listje, zato so krošnje nekoliko svetlejše, večje škode pa ni. Posebnih ukrepov gozdarji ne izvajajo, gosenice pa se sredi julija zabubijo. Ugodne za njihov pojav so predvsem višje temperature in suho vreme.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so obvestilo o pojavu hrastovega sprevodnega prelca izdali že takoj, ko so jih gozdarji obvestili o pojavu. Po besedah dr. Helene Peternel se izpuščaji ob stiku z gosenicami pozdravijo sami, v hujših primerih zdravniki ublažijo vnetje s antihistaminiki.

Majhne dlakaste gosenice so nevarne za ljudi, saj lahko povzročajo srbečico in pordelost kože, v hujših primerih tudi težave pri dihanju. Gosenice imajo na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. Čez dan se zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na hranjenje v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih »procesijah«, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. Gosenice imajo drobne ožigalne dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, to je gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Zato velja opozorilo, da se je treba izogniti vsakršnemu stiku z gosenicami in njihovimi ostanki. Pri gibanju v bližini dreves, napadenih z gosenicami, si je treba zavarovati kožo, dihala in oči, pri hujših oblikah goseničnega dermatitisa in pri težavah z dihanjem pa je treba poiskati zdravniško pomoč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 5. december 2016 / 16:55

Slepi in slabovidni so kegljali v Kranju

Kranj – Pod pokroviteljstvom MO Kranj, Občine Škofja Loka, Elektra Gorenjska in Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj je pred dobrim tednom na kranjskem kegljišču potekal 12. Mednarodni...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...