Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so se tudi letos pojavile v nižinskih gozdovih v okolici Kranja. (Foto: Božo Malovrh)

Tudi letos hrastov sprevodni prelec

Majhne dlakaste gosenice so se pojavile v nižinskih hrastovih gozdovih v okolici Kranja. Nevarne za ljudi, večje škode na drevju ne bo.

Tudi letos so gozdarji v začetku junija v gozdovih okoli Kranja opazili hrastov sprevodni prelec, gosenice, ki so ob stiku nevarne za ljudi, na gozdnem drevju pa povzroča le manjšo škodo. Kot pravi Jurij Rozman s kranjske območne enote Zavoda za gozdove so se gosenice pojavile v gozdovih na območju Hrastja, Planine in Trboj. Obseg je podoben kot v prejšnjih letih, sicer pa se gosenice v zadnjem desetletju pojavljajo tudi v gozdovih drugod po Evropi. Gosenice v krošnjah dreves obirajo listje, zato so krošnje nekoliko svetlejše, večje škode pa ni. Posebnih ukrepov gozdarji ne izvajajo, gosenice pa se sredi julija zabubijo. Ugodne za njihov pojav so predvsem višje temperature in suho vreme.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so obvestilo o pojavu hrastovega sprevodnega prelca izdali že takoj, ko so jih gozdarji obvestili o pojavu. Po besedah dr. Helene Peternel se izpuščaji ob stiku z gosenicami pozdravijo sami, v hujših primerih zdravniki ublažijo vnetje s antihistaminiki.

Majhne dlakaste gosenice so nevarne za ljudi, saj lahko povzročajo srbečico in pordelost kože, v hujših primerih tudi težave pri dihanju. Gosenice imajo na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. Čez dan se zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na hranjenje v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih »procesijah«, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se oprijemajo na drevo. Gosenice imajo drobne ožigalne dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, to je gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Zato velja opozorilo, da se je treba izogniti vsakršnemu stiku z gosenicami in njihovimi ostanki. Pri gibanju v bližini dreves, napadenih z gosenicami, si je treba zavarovati kožo, dihala in oči, pri hujših oblikah goseničnega dermatitisa in pri težavah z dihanjem pa je treba poiskati zdravniško pomoč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 22. julij 2014 / 11:20

Razburljiv začetek

Na turški obali sem letovala že lani, toda zaradi vročine dlje od udobnega hotela nisem prišla. Sredi maja je bilo prijetno toplo, ravno prav za potovanje, turistična sezona pa je bila tam že v polnem...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Dobrodelnost med glasbeniki

Danes smo vstopili v mesec veselja in obdarovanja. Mlada pevka Manca Špik je z obdarovanji začela že v soboto.

Prosti čas / petek, 1. december 2006 / 06:00

Nominator 226

Kot da smo se nekako sprostili, oddahnili od lokalne politične tekme? Toliko lepšega in zanimivega se dogaja zadnji čas. Morda nas je oni zgoraj v tem čudovitem adventnem času obšel z bo...

Slovenija / petek, 1. december 2006 / 06:00

Ognjemet čudovitih melodij

SNG Opera in balet Ljubljana začasno na Gospodarskem razstavišču. Prihodnji teden bodo uprizorili La Traviato.

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Kaj počne sosedova žena

Po uspešnici Izbrisani iz BOOM teatra prihaja še komedija Sosedove skrivnosti. Saj veste: sosedova boljša služba, boljši avto, lepša hiša. A verjemite, ni vse tako črno...

Kultura / petek, 1. december 2006 / 06:00

Pri Francki na večerji

Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec skozi igro o tem, kako so se znali naši predniki veseliti.