Do konca meseca bo vse jasno

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 12. julij 2008 / 06:00

Luca Mocenni, direktor Aquasave (del skupine Gruppo Bonazzi) upa, da podjetje ne bo doživelo črnega scenarija.

Odločitev lastnika po reorganizaciji in racionalizaciji, po kateri bo brez dela ostalo 70 delavcev, je znana. Kakšni so razlogi zanjo?

»Tekstilna industrija se v zadnjem desetletju srečuje s številnimi težavami, predvsem zaradi cenene konkurence iz Kitajske in Daljnega vzhoda, ki ponuja zelo poceni in gotove izdelke. Poleg tega v Evropi opažamo tudi manjšo potrošnjo tekstilnih izdelkov, hkrati se višajo stroški. Za ilustracijo: cena kruha je v zadnjem letu zrasla za 20 odstotkov, tekstilnih izdelkov za odstotek. V podjetju najvišjo rast stroškov beležimo pri električni energiji, saj se je s 1. januarjem 2008 cena povišala za 50 odstotkov, kar za Aquasavo pomeni za milijon evrov višje stroške na letni ravni. Tega nikakor ne moremo skriti v ceno izdelkov. Kljub temu lahko rečem, da smo veliko in zdravo podjetje, ki pa se žal spopada s težavami. Na žalost pa za oddelek tkalnice poliestra nimamo kupcev.«

Ali to pomeni, da v Evropi ne bo več proizvajalca takšnih tkanin?

»Poliester bodo kmalu proizvajali le še na Daljnem vzhodu. To je po eni strani smešno, saj so naši kupci žalostni zaradi našega opuščanja proizvodnje, po drugi strani pa nam ne priznajo višjih stroškov. Gruppo (skupina) Bonazzi se je odločila za racionalizacijo, kot direktor pa moram upoštevati to odločitev.«

Vendar to ni edini program, ki je ogrožen. Na vrsti naj bi bil še denim (jeans)?

»Natančnih informacij za ta program še nimamo, vse bo jasno konec meseca. Tudi tu ostaja enak problem – velik cenovni pritisk z Daljnega vzhoda. Mi smo ekskluzivno proizvajali za Azgard 9, ki jim je vseeno, ali je proizvodnja v Evropi ali Afganistanu. Naši izdelki so sicer kvalitetnejši, vendar ni nujno, da jih bo pri odločitvi vodila le kvaliteta.«

Torej gre v primeru Aquasave za vprašanje kvalitete ali nizke cene?

»To je poenostavljanje. Skupina Bonazzi je leta 1992 kupila Tekstilindus v stečaju. V 15 letih smo tudi zaposlovali, v najboljših časih smo imeli čez šeststo sodelavcev. Vedno smo upoštevali zakonodajo, pošteno plačevali in nagrajevali delavce, vedno smo dobro sodelovali. Želja lastnikov je, da ohranimo podjetje, vendar ne za ceno propada celotne skupine.«

Ali bodo odpuščeni delavci dobili odpravnino?

»Poslujemo pozitivno, zato je smešno, ko me delavci sprašujejo, če bodo dobili plače. To ni problem, kot tudi ne celo nekoliko višji regres od zakonsko določenega. Po zakonu smo pripravili program odpuščanja, z odpravninami in vsem, kar sodi zraven. Upam pa, da bodo vsi, ki bodo morali oditi, dobili nove službe.«

Pred vas morda prihajajo težki časi. Ukinitev proizvodnje s 70 delavci, morebitna odpoved pogodbe z Azgardom 9, prek katere zaposlujete dodatnih dvesto delavcev. Kaj bi to pomenilo za podjetje, ki ga vodite?

»O morebitni prekinitvi pogodbe bi se raje pogovarjal čez dva tedna. V primeru črnega scenarija pa bi ostal le manjši program, ki pa za tako veliko podjetje ne bi bil rentabilen.«

V enem letu ste že tretja tekstilna tovarna v Kranju, ki zapira vrata.

»Razloge sem navedel na začetku. Zelo mi je žal, da se to dogaja. Čutim se Slovenca, čeprav sem se moral jezika naučiti, poznam praktično vsakega delavca, saj sem tu že 12 let.«

Vas morda že obiskujejo nepremičninski agenti?

»Ne. Mi smo orientirani na rešitev proizvodnje, naš cilj ni, da bi po vseh vložkih v proizvodnjo sedaj vse zravnali z zemljo in gradili stanovanja.«