Otroška peresa
Počitnice v ZDA
Med počitnicami smo se z družino odpravili v Združene države Amerike. Tega potovanja sem se zelo veselil. To je bil namreč tudi moj prvi let z letalom.
Ko sem prvič vzletel, sem imel malo čuden in slab občutek. Le-ta pa je kmalu izginil. Kmalu smo pristali na ogromnem letališču v Münchnu in tam spet vzleteli.
Leteli smo enajst ur. Let se je strašansko vlekel. Še sreča, da je bila na letalu velika izbira filmov in glasbe. Končno smo pristali v vetrovnem Chicagu. Obiskali smo strica, ki živi tam. Še isti dan smo z njim poleteli v Phoenix. To je veliko mesto v zvezni državi Arizona.
V tej državi smo si ogledali veliko nacionalnih parkov, med drugim tudi Grand Canyon. To je velik kanjon, ki ga je urezala reka Colorado. Ta reka ima skoraj nadnaravno moč, saj je urezala milijone vzpetin z ravnimi vrhovi in stenami. Po dveh dneh ogledovanja Arizone smo se vrnili v Chicago. Stric je moral nazaj v službo, mi pa smo odleteli v New York.
Pogled na to velemesto iz letala je nekaj najlepšega. Vse se svetlika, luči, ki jim ni konca ne kraja, rišejo oblike nebotičnikov. Najbolj sta mi bila všeč Kip svobode in Empire State Building. Do Kipa svobode smo se peljali s turistično ladjico. Sprehodili smo se po parku, nato pa nas je ladjica odpeljala še na otok za nekdanjo kontrolo ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom. Na Empire State Building pa nas je peljalo hitro dvigalo. Ker so stoto nadstropje prenavljali, nismo mogli na vrh. A že iz osemdesetega se mi je kar zavrtelo, ko sem pogledal naravnost dol. Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi Brooklynskega mostu. Na vseh slikah je videti mnogo manjši, kot je v resnici.
Nato smo se vrnili v Chicago in si tam ogledali tekmo košarkarjev NBA. Tega sem se še skoraj najbolj veselil. Po eni uri norih zabijanj žoge, košarkarskih trikov in glasnega navijanja smo se odpravili spat.
Kot vsega lepega je bilo tudi naših počitnic kmalu konec. Žal smo morali na letalo, ki nas je pripeljalo na Dunaj. Nisem vedel, da bo teden v ZDA minil tako hitro.
Jaš Šemrl, Kranj
Potovanje
Včeraj sem načrt skoval,
kako po svetu bom potoval …
Najprej sem šel v Helsinke
in Bukarešto,
kjer imeli smo veliko fešto.
Ko sem nato odhajal iz Rima,
je že trkala na vrata zima.
Ko prišel sem pred Berlin,
me je videl Bushev sin,
rekel je, da v Ameriki Bush me čaka,
od nestrpnosti v krogu koraka.
A ravno ko prišel sem tja –
pred zemljevidom sem se znašel doma!
Jure Mubi, Kranj