S tišino do poštenih tarif

Glasbeni mrk se dogaja postopoma. V lokalih, kjer je glasba že utihnila, gostje oziroma ljudje, ki koristijo storitve lokala, ugotavljajo, da je pravzaprav ne pogrešajo. Ali bo akcija S tišino do poštenih tarif dosegla svoj cilj, pa bomo videli šele čez čas.

Pred časom je stekla akcija odklapljanja vseh avdiovizualnih naprav v gostinskihinfrizerskih lokalih, kozmetičnih salonih, trgovinah in drugih obrtnih obratovalnicah. Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) je namrečsvojim članom, ki morajo plačevati nadomestila za uporabo avtorskih pravic, poslalapoziv, naj se z odklopom pridružijo akciji S tišino do poštenih tarif SAZAS. K akciji so pristopile tudi druge organizacije, ki zastopajo vse druge uporabnike avtorskih pravic. Svoja stališča so na tiskovni konferenci poleg Obrtno-podjetniške zbornice Slovenija predstavili še Združenje kulturnih domov Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Iniciativa združenja ponudnikov gostinskih storitev, Gospodarska zbornica Slovenije, zavod mladinska mreža Mama in Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, katerega direktor Janoš Kern je prisotnim predstavil zanimiv primer zaračunavanja tarife. Gre za specifičen, a vseeno drastičen primer obračuna avtorskega honorarja za dvominutno variacijo iz Štuhčeve Galusiade, ki so jo uporabili kot slavnostni avizo ob odprtju Svetovnega kongresa IOSOT 2007, kjer jim je SAZAS zaračunal 2.526,40 evra. Variacijo je izvedel Trobilni ansambel in ni bila del festivalskega programa, vseeno pa je bila višina računa nerazumna.

Regijski posveti

V zadnjem času je OZS izvedla tudi vrstoregijskih posvetov, na katereje povabila člane, ki so najbolj obremenjeni s plačevanjem previsokih tarif in kiželijo o tej problematiki izvedetiše več.

Pravni svetovalec Blaž Radujko in vodja pogajalcev OZS Viktor Barlič sta se oglasila tudi na Območno obrtni-podjetniški zbornici Kranj. Spet sta poudarila, da se ne želijo dolgoročno izogniti plačevanju tarif, ker pa v praksi vlada brezvladje, so se pač odločili za omenjeno akcijo S tišino do poštenih tarif. Po končani akciji bodo uporabnike spodbujali k ponovnemu plačevanju poštenih in med partnerji dogovorjenih zneskov nadomestil.

Ponovila sta, da je SAZAS leta 2007 samovoljno zvišal tarife za skoraj 60 odstotkov brez soglasja OZS in brez predstavnikov uporabnikov, dolgotrajna pogajanja za primernejšo tarifo pa ostajajo pogajanja. Pri OZS se jim zdi nesprejemljiva tudi SAZAS-ova zahteva, da naj se tarife določijo v obsegu 1,2 odstotka od bruto prihodka podjetja, kar je neutemeljeno in dolgoročno gledano škodljivo. OZS vztraja pri merilu, da se za določitev tarif upoštevaobseg površine poslovnega lokala podjetnika, le kot sekundarni, podrejeni kriterij pa se lahko uporabijo merila glede prihodka, obiskanosti lokala ali lokacije.

Že od samega začetka akcije tako eni kot drugi dobesedno 'bruhajo' številke in predstavnikom medijev mahajo pred nosom z tabelami, ki jih navadni smrtniki težko razumemo, a pri pobudnikih akcije vsaj najdemo vire pridobljenih podatkov za izdelavo tabel.

Predsednik Združenja SAZAS Matjaž Zupan vztrajno ponavlja in zatrjuje, da so edino njegove tabele in primerjave pravilne, da OZS zavaja in da je vse, kar SAZAS počne, v skladu z zakonom. Slovenski avtor naj bi bil v celotni zadevi najbolj prizadet. V enem izmed poročil za javnost je tudi zapisal, da je dejstvo, da bi lahko OZS svoje probleme reševala po pravni poti, vendar pa se (očitno ob pomanjkanju pravnih argumentov) loteva problema s pritiski in poskusi diskreditacije posameznikov in Združenja SAZAS. Tako so tudi na SAZAS-u pripravili tiskovno konferenco, vendar se je je udeležila le peščica novinarjev. Čas za postavljanje vprašanj je bil očitno omejen, prav neprijeten pa je bil oseben stik s podpredsednikom Združenja Maksimiljanom Strmčnikom, ki je strašno naklonjen klasični glasbi, kar pa še ne pomeni, da smo 'mladi, ki včasih radi poslušamo kaj drugega', zato omejeni.

Kdo pije, kdo plača?

Predstavnikom OZS so na regijskih posvetih prisotni zastavljali konkretna vprašanja, bilo pa bi najbolje, da glasba v lokalih, gostilnah, frizerskih in podobnih salonih utihne. Posledično bo to verjetno vodilo tudi do odpovedi RTV in sorodnih naročnin, če pa se bo nekdo odločil, da se vseeno ne odpove glasbi, naj plačuje staro tarifo ali vrti glasbo že umrlih klasičnih avtorjev. Zanimivo je tudi, da je Urad za intelektualno lastnino potrdil, da je dvig tarif neveljaven, vendar je ostalo le pri tem.

Postavlja se vprašanje, kaj bo, če SAZAS uspe. V kakšne višave bodo šle tarife v prihodnjih letih? Bo posledično sledilo tudi zvišanje RTV naročnine, bosta svoje zahtevala tudi Zavoda IPF in ZAMP? Pri OZS se bojijo, da je SAZAS-ov apetit neustavljiv.

Prihodek gostinskega obrata ni neposredno odvisen od glasbe v lokalu, ki je v večini restavracij in gostiln le zvočna kulisa. Lastnikom majhnih kavarnic se je že zgodilo, da je bila SAZAS-ova letna tarifa višja od zimske, našel se je celo lastnik lokala, ki pravi, da mu je SAZAS glede na število stolov v lokalu odmeril plačevanje tarife, kadilski zakon mu je goste tako pognal na cesto, kadar pa vklopi televizijo in predvaja pomembno nogometno tekmo, pa je tudi že dobil položnico, 'prilagojeno' tovrstnemu dogodku.

Se bodo poroke spremenile v pogrebe? Kot kaže, se v prihodnosti tudi ženinom in nevestam obeta plačevanje SAZAS položnice, saj v času obdobja porok, gostincu, ki le odda prostor v najem in poskrbi za hrano, ne organizira pa poroke in v večini primerov ne poskrbi za glasbo, predlagajo, da izstavi organizatorju poroke v podpis papir, kjer jasno piše, kdo je organizator in naročnik glasbe - kdo je tisti, ki poravna račun SAZAS-u.

Združenje SAZAS je sicer popustilo pri organiziranju dobrodelnih prireditev in niso izstavljali računov za prireditve, kjer so lani zbirali denar za prizadete v poplavah, drugače pa je v primeru organiziranja dobrodelne prireditve možna delna oprostitev plačila avtorskega nadomestila, vendar mora organizator prireditve izpolnjevati določene pogoje, med katerim je tudi ta, da organizator v uradnem programu in javno navede Združenje SAZAS kot soudeleženca prireditve v dobrodelne namene.

Tudi tuji avtorji imajo svoje pravice

Kako pa je z organizacijo koncerta tujega kantavtorja? Odgovor je bil sicer dolg, krajša verzija pa pravi: »Vseeno je, ali na koncertu nastopajo slovenski ali tuji izvajalci, ki izvajajo slovenske ali tuje avtorske skladbe, v vsakem primeru je potrebno poravnati obveznosti iz naslova avtorskih pravic do Združenja SAZAS, ki bo avtorske honorarje nakazalo slovenskim avtorjem oziroma tujim društvom (odvisno od tega, kdo je avtor izvedenih skladb na koncertu). SAZAS po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ščiti vse glasbene avtorje, ne glede na to, ali so pri nas prijavljeni ali ne. Torej, če slovenski avtor pri Združenju SAZAS ni prijavljen, njegova dela pa se vendarle uporabljajo, mora Združenje SAZAS avtorski honorar, ki mu iz naslova avtorskih pravic pripada, hraniti in mu ga v primeru, da se prijavi (pošlje vse podatke itd.), tudi izplačati. Če ta avtor vseh svojih podatkov ne posreduje v roku petih let, se njegov avtorski honorar (ki mu pripada za predvajanje njegovih del) doda k skupni delilni masi (kar pomeni, da se enakovredno porazdeli med druge avtorje). Podobno je to urejeno v tujini (v sestrskih društvih) za njihove avtorje. Prav tako je tudi, kadar se izvajajo avtorska glasbena dela slovenskih avtorjev v tujini: tuja društva pošljejo Združenju SAZAS avtorske honorarje za naše avtorje, Združenje SAZAS pa jih izplača oziroma hrani pet let.«

Torej, če organiziramo koncert tujega kantavtorja, mu moramo najprej pod nos pomoliti list papirja, kjer piše, da se odpoveduje avtorskim pravicam?

SAZAS potrebuje potujočega glasbenika

Javna tajna je, da obstajajo določeni domači glasbeniki, ki z delovanjem SAZASA niso najbolj zadovoljni in so le redki, ki sploh komentirajo zadevo oziroma si jo upajo komentirati. Vseeno smo se prek elektronske pošte obrnili na različne glasbenike in prosili za mnenja, a pričakovano, odgovorov nismo dobili. Ker pa se je v kontekstu plačevanja tarif vse večkrat na tiskovnih konferencah pojavljalo tudi ime Mercator, nas je zanimalo, kaj je pravzaprav z najboljšim sosedom v državi. SAZAS pravi, da je zadeva Mercator sporna in bo verjetno romala na sodišče, medtem kospet druga strani pravi, da ima najboljši sosed verjetno sklenjene dogovore o popustih. Na Mercatorju pa pravijo: »Ker se s SAZAS-om nismo mogli dogovoriti za razumno ceno za predvajanje glasbe, za katero se plačujejo avtorski prispevki, v Mercatorjevih trgovinah predvajamo ambientalno glasbo. Upamo, da se bomo za celotno trgovinsko panogo v okviru Trgovinske zbornice Slovenije dogovorili za razumno in sprejemljivo rešitev.«

Kot član pogajalske skupine Gospodarskega interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije nam je na vprašanje, kako imajo to urejeno na radiu, odgovoril direktor Radia Kranj Marjan Potrata.

»V Združenju je vključenih sedemnajst radijskih postaj posebnega pomena in želeli smo ohraniti enake "tarife" oziroma nadomestila za obveznosti do SAZAS-a, kot so bila v minulih letih. Žal nam to ni uspelo in so se ta odstotkovno precej povečala. Kljub vsemu smo podpisali dogovor in obveznosti iz tega naslova tekoče poravnavamo. Avtorska nadomestila za uporabo glasbenih neodrskih del so v Sloveniji tako v primerjavi z drugimi državami izredno visoka, sploh za programe posebnega pomena, kjer gre za programske vsebine s poudarkom na informativnem delu in glasba ni na prvem mestu, tako kot recimo pri tako imenovanih "komercialnih" radijskih postajah.«

Tudi na TV3 mesečno plačujejo nadomestilo za avtorske pravice v skladu z zakonom in pogodbo, ki jo imajo sklenjeno z organizacijo SAZAS. Tega, kako dejansko v praksi poteka zaračunavanje nadomestila trgovcem in gostincem, koliko dejansko dobijo avtorji glasbe, pa ne vedo.

Podpredsednik Združenja kulturnih domov regionalnega pomena Andrej Kokot se je odzval na nekatere izjave SAZAS-a in še enkrat poudaril, da ne zahtevajo popusta, ampak dosledno izvajanje zakona, in ne bi bilo le 'pošteno, če bi plačevali manj' (kot zdaj), ampak predvsem zakonito.

ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije) je na redni seji obravnavalo akcijo S tišino do poštenih tarif, saj akcija posredno prizadene tudi njihove avtorje. »Če namreč uporabniki odstranijo iz javnih prostorov radijske aparate, to posledično pomeni, da jim ni treba plačevati avtorskih honorarjev ne nam na Zavodu IPF. Ker naj bi se akcija pričela s 1. junijem in so odjave pričele prihajati, se upravni odbor za zdaj ni želel opredeljevati do sprejetja kakršnih koli ukrepov. Naša kolektivna organizacija bo še naprej pripravljena na dialog z vsemi interesnimi skupinami, kar ji v končni fazi nalaga tudi ZASP.

Precej zanimivo mnenje o vsem skupaj ima pa tim kranjskega Klubara. »Mesečni pavšal za predvajanje mehanične glasbe se je v letu 2007 povišal s 33,27 na 52,51 evra. Glede na odstotek podražitve, je to veliko, in ker ne vemo, kaj pa se pravzaprav plačuje - saj se plačuje predvajanje glasbe v lokalu, ne glede na to, kakšen je način predvajanja, če pa se predvaja glasba samo z radijskih frekvenc, bi to po naši logiki moralo biti brezplačno ali pa bi se plačevalo radijski postaji, saj te že same plačujejo kar visoke zneske za predvajanje pesmi. Seveda pa je drugače, če lokal sam predvaja glasbo. V tem primeru je plačevanje mesečnega razumnega pavšala sprejemljivo. Sistem plačevanja prireditev z živo glasbo SAZAS-u pa je spet nelogičen. Strinjamo se, da je treba plačevati avtorske pravice glasbenikom, katerih pesmi se preigravajo na odrih. Pošteno. Vprašanje pa je, kdo bi jih moral plačevati. Še bolj zanimivo je to, da se plačuje kakršnokoli izvajanje žive glasbe na javnem mestu. To pomeni, da je treba plačati tudi, če nekdo za rojstni dan vzame v roke harmoniko ter zaigra v lokalu tri pesmi. Še boljši primer je bil, ko je lokalna skupina, ki je igrala izključno svojo avtorsko glasbo in organizirala sama svoj koncert, morala na koncu plačati vse dajatve – plačala je SAZASU pravice za izvajanje svoje glasbe. Seveda od SAZAS-a za predvajanje svoje avtorske glasbe ni dobila še nikoli ničesar. SAZAS-u predlagamo, da naroči potujočega glasbenika, ki bo hodil od lokala do lokala in preigraval oziroma lahko tudi igral svoje lastne pesmi. Po tednu dni pa potem vsem lokalom lepo pošlje obrazec za prijavo prireditve, ki vključuje kakršnokoli živo glasbo.

Trikrat 'hura' za izdelavo in sprejem takšnega zakona.«