Ovadbe zaradi spornega lastninjenja Iskratela
Gorenjski kriminalisti so zaradi domnevno spornega lastninjenja Iskratela v letu 2009 kazensko ovadili štiri nekdanje vodilne v družbi in Gorenjski banki.
Kranj – Policijska uprava Kranj je danes sporočila, da so gorenjski kriminalisti zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kazensko ovadili dve pravni in štiri odgovorne osebe v dveh večjih družbah iz Gorenjske, ki so zato, da bi družbam pridobile protipravno korist, manipulirale pri trgovanju z delnicami. Po neuradnih podatkih gre za Iskratel in Gorenjsko banko, med ovadenimi osebami pa naj bi bili nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, nekdanji član uprave Gorenjske banke Srečko Korber, nekdanji dolgoletni generalni direktor in večji lastnik Iskratela Andrej Polenec ter nekdanji finančni direktor družbe Metod Zaplotnik.
Očitana kazniva dejanja naj bi bila povezana z izstopom nemškega Siemensa in Gorenjske banke iz lastništva Iskratela v letu 2009 oziroma s kasnejšim menedžerskim odkupom kranjske družbe.
»Osumljenci, gre za dva vodstvena delavca v tehnološki družbi in še dva vodstvena delavca v eni od bank, so v sredini leta 2009 banki omogočili, da je za nekaj več kot 45 tisoč evrov kupila izstopni delež evropskega tehnološkega velikana v osnovnem kapitalu gorenjske tehnološke družbe, potem pa ga je za dvajset milijonov evrov gorenjski družbi še isti dan prodala nazaj. Z dejanjem je bila družba oškodovana za prav tolikšen znesek, nasprotno pa si je banka v istem znesku pridobila protipravno korist,« je razložil tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos.
Kriminalisti še ugotavljajo, da naj bi banka po omenjeni prodaji, a v drugem poslu isti dan Iskratelu za okoli 8,5 milijona evrov prodala še svoj kontrolni delež, kupnina pa je bila plačana šele v začetku lanskega leta. Ovadena četverica naj bi svoj položaj zlorabila tudi nekaj dni kasneje, ko so v povezavi z menedžerskim prevzemom Iskratela še neustanovljenemu finančnemu holdingu (domnevno FinTel) podelili opcijo za nakup deleža te družbe. Holdinška družba je še isti dan po dogovoru tudi izpeljala posel v znesku 2,2 milijona evrov, po ugotovitvah kriminalistov pa bi morala zanj odšteti več kot osem milijonov evrov. »S tem ko so osumljenci delovali v imenu, na račun in v korist finančnega holdinga in banke, so kaznivega dejanja osumljene tudi pravne osebe oziroma ti dve družbi,« še pojasnjuje Kos. Za zlorabo položaja je sicer v Kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do osem let, za kazniva dejanja pravnih oseb pa se sme predpisati denarno kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali pa prepovedati razpolaganje z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je.