Slavko Humerca

Prihodnost telekomunikacij je v optičnih omrežjih

Pogovarjali smo se s Slavkom Humerco, direktorjem podjetja Telesat.

Jeseniško podjetje Telesat je bilo leta 1992 začetnik na področju kabelskega sistema na Jesenicah. Sistem so v naslednjih letih nenehno širili in posodabljali, saj je bil tudi razvoj na področju telekomunikacij izjemno hiter. Danes je na Telesatov kabelski razvod priključenih kar 4500 jeseniških gospodinjstev. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Telesat Slavkom Humerco – tudi o prihajajoči konkurenci, ki že gradi novo optično omrežje na Jesenicah.

V Telesatu ste bili prvi, ki ste pripeljali kabelski sistem na Jesenice. Kakšni so bili začetki?

»Začetki segajo v leto 1998 in 1999, ko so po krajevnih skupnostih začeli postavljati svoje sisteme. Šlo je za nekakšno 'udarniško' delo. Leta 1992 je naše podjetje začelo omrežje profesionalno urejati, kable smo s podstrešij prenesli v zemljo. Takrat je bilo na Jesenicah kar sedem različnih postaj, ki smo jih povezali v enoten sistem.«

Sistem ste nato iz leta v leto posodabljali, kajne?

»Tako je. Že takrat smo potegnili optična vlakna, ki so povezala vzhodni in zahodni del Jesenic na enotno sprejemno postajo. Danes se ogromno govori o optičnih vlaknih, mi pa smo jih uporabljali že pred dvanajstimi leti! Z leti smo tudi povečevali število programov. Na začetku je bilo prek našega kabelskega sistema možno gledati šestnajst programov, danes pa omogočamo spremljanje kar 59 televizijskih in 32 radijskih analognih programov ter 114 televizijskih in 46 radijskih programov v digitalnem zapisu. Že leta 1998 smo kabelsko televizijo začeli nadgrajevati s povezovanjem v internet. Bili smo med prvimi v Sloveniji, ki so pripeljali internet v kabelski sistem. Danes ima internet že vsako drugo stanovanje na našem kabelskem razvodu.«

Tudi optično omrežje ste z leti širili …

»Že leta 2002 smo ga začeli širiti s pripravami na optično omrežje, tako da zdaj lahko neposredno na optična vlakna priključimo nekaj čez 2.500 priključkov na Plavžu, do poletja bomo na optična vlakna lahko priključili vse večstanovanjske zgradbe na Koroški Beli, Jesenicah in na Javorniku. V najemu imamo optična vlakna z lastno opremo do Ljubljane in se direktno povezujemo v internet v centralnem prostoru. Tam tudi prevzemamo signale televizijskih programov v digitalnem zapisu. Pred dvema letoma pa smo začeli ponujati tudi IP telefonijo in naš IP telefon imajo danes v vsakem petem kabelskem priključku.«

V čem pa je prednost vaše IP telefonije pred klasično?

»Predvsem v nižji ceni naročnine in nižji ceni impulzov. IP telefonija poteka prek interneta in torej ne zahteva nobenih dodatnih žic, kablov, kar pomeni, da tudi ni dodatnih prenosnih stroškov.«

Na Jesenice prihajajo novi ponudniki optičnih omrežij, zlasti Gratel s T2, na Plavžu gradi omrežje Telekom. Kako v vašem podjetju gledate na konkurenco?

»Ta trenutek konkurence še ne občutimo, ne nazadnje še niso predstavili svojih ponudb občanom. Je pa res, da večina novih ponudnikov prihaja z dampinško ceno, ki ji je težko slediti. Za televizijski priključek denimo ponujajo ceno, s katero mi komaj pokrijemo avtorske pravice (ki jih pa morajo plačevati tudi oni). Prepričan sem, da bo tudi konkurenca ceno dolgoročno zagotovo morala cene uskladiti z ekonomsko računico. To vmesno obdobje bo pač treba preživeti.«

Kaj pa razlike v tehnologiji?

»Kar se tiče same tehnologije, je prednost našega omrežja v tem, da tudi v primeru, če internet ne deluje, naročniki še vedno lahko spremljajo televizijo. Pri konkurenčnih ponudnikih to ne bo mogoče. Poleg tega se pri nas signal da deliti na več televizijskih sprejemnikov, medtem ko pri konkurenci vsak televizijski sprejemnik potrebuje dodatno opremo (po domače rečeno škatlo z opremo). Naša tehnologija je zato prijaznejša do uporabnikov, saj ne zahteva vgrajevanja nove, dodatne opreme in dodatnih kablov v stanovanju.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 13. september 2018 / 21:24

Združila ju je ljubezen do glasbe

Neža Witwicky in Aleš Zaletelj sta mlada glasbena ustvarjalca z Gorenjskega, ki ju je združila ljubezen do glasbe. Neža poje, Aleš jo spremlja na kitari. Sprva sta igrala in pela za zabavo, nato so sl...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...