Jubilej legendarnega spačka

Citroënov kultni avtomobil 2 CV praznuje 60 let, a je pri številnih avtomobilskih navdušencih še vedno v modi.

Citroënov kultni avtomobil 2 CV, ki ga pri nas poznamo kot spačka, letos slavi visok jubilej, prvega so namreč izdelali že davnega leta 1948, še danes pa razveseljuje s svojo dobrodušnostjo in še vedno je dobrodošel pri več generacijah po vsem svetu. 2 CV je s svojo varčno in enostavno zasnovo ter najnovejšo tehnologijo tistega časa povzročil pravo revolucijo v avtomobilski industriji, pa tudi v družbi, kjer je utrl pot varčnim, večnamenskim avtomobilom, namenjenim širši množici. Izvor avtomobila 2 CV sega v trideseta leta prejšnjega stoletja. Leta 1936 je Pierre-Jules Boulanger, takratni Citroënov direktor, sprožil projekt TPV, kar pomeni zelo majhen avto (Tres Petite Voiture) in prvi prototip je zapeljal iz delavnic v letu 1937, opremljen je bil z motorjem motocikla s 500 kubičnimi centimetri.

Vojna vihra je razvoj spačka prekinila in obstoječe prototipe, nekatere celo razstavljene na dele, so takrat poskrili in jih razpršili po vsej Franciji. Preizkusi z nekaterimi izboljšavami so znova stekli leta 1946 in nezadržno se je bližal veliki dan uradne predstavitve na avtomobilskem salonu v Parizu leta 1948. Prve pripombe novincu niso bile v ponos, obiskovalce salona je njegova oblika šokirala in zbegala Citroënove tradicionalne kupce. Toda javnost ga je kmalu sprejela za svojega in začela se je spačkova era. Leta 1950 je bilo zanimanje za spačka že tolikšno, da je čakalna doba znašala tudi šest let. Prvi spački so bili vsi kovinsko sive barve in jih je poganjal 375-kubični motor z devetimi konjskimi močmi. Kmalu se je limuzinski izvedbi pridružil še 2 CV AU, vozilo s tovornim prostorom in avtomobil so za svojega vzeli tudi številni obrtniki. V kasnejših letih je spaček doživljal manjše lepotne spremembe, toda osnovna ideja je ostala enaka, pomembnejši tehnični mejnik je bila uvedba 425-kubičnega motorja z 12 konjskimi močmi v letu 1954, ko je spaček že lahko »drvel« s hitrostjo 78 kilometrov na uro. Dva takšna motorja sta poganjala tudi posebno izvedbo Sahara, pri čemer je eden poganjal prvi, drugi pa zadnji kolesni par. To vozilo je pri polni obremenitvi lahko premagovalo celo več kot 40 odstotkov peščene strmine, vendar je bil drugi motor nameščen v prostoru za prtljago na zadnjem delu in tako zmanjšal zmogljivosti prtljažnika. Po dveh »srčnih operacijah« za več moči, je spaček leta 1970 dobil dva motorja 435- in 602-kubičnega, s slednjim je spaček prebil magičnih 100 kilometrov na uro. Zunanje spremembe so obsegale spremembo odpiranja sprednjih vrat, nove karoserijske barve, preoblikovanje maske hladilnika, menjavo okroglih in oglatih žarometov, izboljšave v notranjosti in tako naprej.

V sedemdesetih letih je bil spaček še vedno na vrhuncu svojih moči, leta 1980 pa so pri Citroënu spravili v svet posebno serijo charleston, ki je navduševala z retro podobo. Ob koncu osemdesetih let se je legendarnemu avtomobilu že približeval konec proizvodnje, ki se je v Franciji dokončno ustavil februarja 1989. Po 3.868.633 prodanih enotah je 27. julija 1990 ob 16. uri tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapustil še zadnji spaček. Tako se je zaključila proizvodnja tega mitičnega vozila in začela se je popolnoma drugačna zgodba, zgodba o spačku in njegovih navdušencih, ki so se združili v različne Citroënove klube, nekaj tudi pri nas. Spaček pa je dokončno postal nesmrten . V 42 letih (kar je rekordna življenjska doba) je bilo skupaj z dostavnimi izvedbami izdelanih več kot 5 milijonov avtomobilov.