»Pomladili« program in članstvo

Pihalni orkester Alpina Žiri, pri katerem ta čas sodeluje okrog trideset godbenikov, letos praznuje sedemdesetletnico obstoja. Za uvod v praznovanje obletnice so že konec lanskega leta izdali zgoščenko z naslovom Žirokenrol, posebej zanje pa nastaja tudi Žirovska simfonija.

Korenine žirovske godbe segajo v leto 1906, ko so v okviru žirovskega gasilskega društva ustanovili prvo godbo. Poleg gasilske godbe so v Žireh pred prvo in med obema svetovnima vojnama delovali tudi sokolski salonski orkester, sokolski tamburaški orkester in fanfaristi. Med drugo svetovno vojno so večino kulturnih društev ukinili in požgali vsa javna poslopja. Po vojni je bil pobudnik ustanovitve nove pihalne godbe v Žireh predsednik Čevljarske zadruge Žiri Vinko Govekar. Leta 1947 so tako ustanovili pihalno godbo Alpina Žiri, katere organizator in prvi predsednik je bil Julij Gliha, godbenik nekdanje vojaške godbe XXXI. divizije NOV, prvi kapelnik pa je bil Jože Klemenčič iz Idrije, ki je bil kapelnik tudi v omenjeni vojaški godbi. Od leta 2008 orkester vodi Urška Trček. Povprečna starost godbenikov ta čas ne presega trideset let, temu primerno pa so zasnovali tudi svoj program, je poudarila Urša Trček.

V svojih začetkih je pihalna godba Alpina igrala koračnice na paradah in proslavah, žalostinke na pogrebih ter valčke, polke in dixiland skladbe na veselicah in kulturno-zabavnih prireditvah. Večina godbenikov je bila po besedah Urške Trček glasbenih samoukov, večinoma so bili to delavci Alpine. Ker program, ki so ga izvajali, ni bil po okusu mlajših generacij, so imeli sčasoma vse večje težave pri zagotavljanju podmladka godbe. Nov veter je zavel s prihodom dirigenta Branka Mraka v letu 2010. »V orkester je prinesel nov zagon, saj je bil zelo ambiciozen in je sprevidel, da je z nami mogoče veliko narediti. Spremenil je program, ki je postal privlačnejši tudi za mlajše; nismo namreč želeli ostati zgolj pri koračnicah,« je razložila Urška Trček, ki v orkestru igra saksofon. Na nastopih zdaj igrajo tudi rok, džez in sving. Verjetno pa so tudi edini pihalni orkester v Sloveniji, pravi Urša Trček, ki organizira glasbeni abonma, letos že drugo leto. Letos jih čakajo še trije koncerti, in sicer bodo v juniju nastopili skupaj s Slonom in Sadežem, oktobra pa z žirovsko gledališko skupino načrtujejo domači večer na temo Cvetja v jeseni. Decembra bo slavnostni koncert ob sedemdesetletnici orkestra, na katerem bodo morebiti že zaigrali Žirovsko simfonijo, ki jo posebej zanje piše Jaka Jerina.

V začetku aprila so v sodelovanju s podjetjem Alpina, ki letos prav tako praznuje sedemdesetletnico, organizirali festival Žirokenrol, na katerem so nastopili glasbeniki, ki so sodelovali pri nastajanju zgoščenke, ki je izšla lani decembra kot uvod v praznično leto orkestra. Na odru so se jim tako pridružili D'Zombies, LokalPatrioti in gostujoča zasedba Josip Brass. Podjetje Alpina jim tudi sicer vsa leta stoji ob strani, zato so se ime odločili obdržati vse do danes, pa čeprav je med člani orkestra zdaj samo še en zaposlen v Alpini. »A delavci Alpine nam za delovanje še vedno vsak mesec namenijo določen odstotek svoje plače, kar je naš edini stalni vir prihodkov, čeprav si s tem ne pokrijemo niti stroškov za dirigenta,« pravi Urška Trček. Alpina jim je za vaje in arhiv odstopila tudi del svojih prostorov.

Podmladek pa si godba že tretje leto zagotavlja kar z lastno glasbeno šolo. V šolskem letu 2014/2015 so namreč v Žireh ustanovili Glasbeno šolo Pihalnega orkestra Alpina Žiri. Že v prvem letu delovanja so imeli okrog trideset učencev, danes jih je že štirideset. Kakovosten učni program zagotavlja devet učiteljev, ki poučujejo prečno flavto, kljunasto flavto, klarinet, saksofon, trobento, bariton, tubo, bobne, tolkala in klavir ter izvajajo pouk nauka o glasbi in vodijo mladinski pihalni orkester. Z vpisom so zadovoljni, pravi Urška Trček, pogrešajo pa kakšnega učenca več za tubo in rog.