O Kreku, njegovi koči in planinskem društvu

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 21. maj 2017 / 14:04

Ob 110-letnici železnikarskega planinskega društva in stoti obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka so v Muzeju Železniki pripravili razstavo o Krekovi koči na Ratitovcu.

Janez Evangelist Krek, čigar stoletnico smrti obeležujemo letos, je prispeval tudi k nastanku železnikarskega planinskega društva, tedaj Selške podružnice slovenskega planinskega društva, ustanovljene 21. maja 1907. Planinsko društvo je leta 1925, osem let po Krekovi smrti, na njemu tako ljubem Ratitovcu postavilo Krekovo kočo. »Že takrat, ko so delali načrte, so razmišljali, da se bo imenovala po njem,« je pojasnila Katja Mohorič Bonča, avtorica razstave Krekova koča na Ratitovcu, ki je do 12. junija na ogled v Galeriji Muzeja Železniki.

Kot je dejala, njen namen ni bil pripraviti razstavo s kronološkim pregledom, pač pa povezati Kreka, njegovo ljubezen do Ratitovca in okoliških vrhov ter kočo na Ratitovcu. »Ali je bil tudi pobudnik njene gradnje, ne vem, to ni bilo nikjer izrecno navedeno. Z idejo o postavitvi koče so se spogledovali že kmalu po ustanovitvi društva, a je izvedbo prekinila prva svetovna vojna. Je pa dejstvo, da je bil Krekov zelo dober prijatelj, duhovnik Anton Pfajfar, prvi predsednik društva, ki ga je vodil tudi med gradnjo koče, tako da je njegovo podporo verjetno imel. V tistem času so z ustanavljanjem planinskih društev in gradnjo koč tudi krepili narodovo zavest,« je razložila.

Kreka, ki je živel vsebinsko bogato življenje duhovnika, sociologa, politika, profesorja, publicista in pisca, prikazuje v luči navdušenega planinca. Čeprav ga je šolanje in poklicno delovanje vodilo v druge kraje, se je v prostih dneh rad vračal v Selško dolino. Mir in počitek je sprva našel v domači hiši v Selcih, po materini smrti leta 1903 pa na Prtovču, kjer je poletja preživljal pri družini posestnika Petra Pavliča. Krek je bil na Prtovču dejaven, pogosto je gostil tudi sošolce in prijatelje ter se z njimi odpravil na Ratitovec. Spomini njegovih sodobnikov (Jože Abram, France Koblar, Rudolf Andrejka ...) na planinske podvige so predstavljeni tudi na razstavi. »Iz njihovih zapisov je čutiti, da so bili ti pohodi posebna doživetja. Večkrat je omenjeno tudi, da jih je Krek vodil po brezpotjih, kar pomeni, da je moral biti izkušen planinec,« je razložila.

Krekova koča je bila med drugo svetovno vojno požgana, leta 1954 so jo na novo postavili. Razstava prikazuje tudi njene kasnejše posodobitve in dograditve ter nekaj zanimivih podatkov o Planinskem društvu za Selško dolino. Ima 466 članov, vodi pa ga Lojze Lotrič, ki je štirinajsti predsednik v 110 letih. O priljubljenosti Ratitovca priča število pohodnikov, zadnji dve leti jih je ta vrh obiskalo od 48 do 50 tisoč. Društvo je zelo poznano tudi po rekreativni akciji Prijatelj Ratitovca, v kateri je lani 639 planincev opravilo 26.454 vzponov na ta vrh, v vseh 26 akcijah pa so v vpisni knjigi našteli več kot 383 tisoč vpisov. In še podatek o flancatih, po katerih so znani daleč naokoli: na običajno poletno nedeljo jih ocvrejo 200–300, ob izrednih nedeljah pa 400.

Poleg zanimivih vsebin na razstavnih panojih razstava prikazuje tudi nekaj muzejskih predmetov, nekaj predmetov pa so prispevali društvo in posamezniki. Med bolj opaznimi je zagotovo Ratitovški zvon, ki je bil med letoma 1925 in 1939 ob Krekovi koči na Ratitovcu z namenom, da bi v meglenem vremenu nanj zvonili in planince varno pripeljali do koče. Zvonu je dodana reliefna podoba Kreka. Izpostaviti velja tudi knjigo zapisnikov od leta 1922 dalje, ko so začeli razmišljati o koči, in vpisno knjigo iz prve Krekove koče od 1925. leta naprej. Vanjo so pohodniki zapisovali tudi podatek o poklicu, kar razkriva, kdo je takrat sploh utegnil hoditi na Ratitovec.