Kazenski zakonik je sprejet

Zaradi veta državnega sveta je bil predlog novega kazenskega zakonika znova uvrščen na dnevni red zasedanja državnega zbora. Poslanci so znova odločali še o prav tako z vetom zadržani noveli o odvetništvu.

Ob ponovnem glasovanju sta bila oba sprejeta. Novi kazenski zakonik med drugim uzakonja možnost dosmrtnega zapora za najhujša kazniva dejanja, genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Dosmrtna kazen pa bo lahko doletela tudi storilce naklepnega umora. Novi kazenski zakonik je strožji tudi do kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnikov, predvideva pa tudi možnost vzpostavitve evidence pedofilov. Kazenski zakonik vsebuje tudi več novih oblik kaznivih dejanj, povezanih z varstvom pravic delavcev: mobbing ali šikaniranje na delovnem mestu, preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile, delo na črno. Državni svet je veto izglasoval zato, ker ocenjuje, da novi kazenski zakonik predstavlja nepotrebno in nedogovorjeno reformo kazenskega prava, sprejet je bil brez soglasja pravne stroke, poleg tega pa na tako korenite in obsežne spremembe še nismo pripravljeni, kar bo povzročilo nove sodne zaostanke. Podobnega mnenja so tudi opozicijski poslanci, češ da novi kazenski zakonik vodi v avtoritarnost in represivnost. Tudi predsednik države Danilo Türk je pozival poslance, naj s sprejemom kazenskega zakonika ne hitijo, naj se o njem omogoči normalen potek strokovne in splošne razprave, državni zbor pa naj pred dokončno potrditvijo upošteva njene ugotovitve.

Predlagatelji zakonika pa na vse to odgovarjajo, da gre za moderen zakonik, ustreznejši od sedanjega. Njegovi najpomembnejši cilji so boj proti korupciji, boljša zaščita delavcev in zaščita mladoletnih oseb.

Po odložilnem vetu so poslanci znova glasovali tudi o noveli zakona o odvetništvu. Novost je v tem, da bo po novem tarifa znana že na začetku postopka, torej bodo stranke že na začetku postopka vedele, koliko morajo plačati. Nova zakonska ureditev pa po besedah predlagateljev spodbuja zunajsodno reševanje sporov in sklepanje sodnih poravnav v sodnem postopku.