Dosmrtni zapor domala v vsej Evropi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. maj 2008 / 06:00

Ministrstvo za pravosodje velja za enega najbolj aktivnih, kar se ravno sedaj kaže z vrsto zakonov, ki so s tega področja prišli v parlamentarni postopek. Najpomembnejši med njimi je kazenski zakonik. Pogovarjali smo se z Lovrom Šturmom, ministrom za pravosodje.

Vaša družina menda izvira z Gorenjskega?

»Že za časa Marije Terezije je Gregor Šturm prišel s Koroškega v Poljče na Gorenjskem. Imel je dva sinova, eden je ostal v Poljčah, kjer so bili njegovi potomci še v 19. in 20. stoletju posestniki (pozneje je bil na njihovi posesti dom teritorialne obrambe in tam so v začetku 90-ih let poslanci Demosa izglasovali odločitev o plebiscitu). Drugi, Lovrenc po imenu, pa je šel v Ljubljano na klasično gimnazijo, pozneje pa se je na kirurškem liceju izučil za ranocelnika. Dolgo je bil okrožni ranocelnik v Cerkljah in na koncu kirurg v Kranju. Sam izviram iz Lovrenčeve veje. Moj oče je v mladih letih še živel v Kranju, med obema vojnama pa se je preselil v Ljubljano.«

Ta teden je bil po vetu, izglasovanem v državnem svetu, v državnem zboru znova obravnavan vaš predlog kazenskega zakonika. V predhodnih razpravah so mu očitali veliko represivnost. Kako odgovarjate na očitke?

»Očitki so izviti iz trte, ker nov kazenski zakonik na eni strani uvaja veliko milejših ukrepov kot prejšnji. Pri kaznih do devet mesecev omogoča namesto prestajanja kazni v zaporu hišni pripor. Pri kaznih do dveh let zapora povsem na novo uvaja namesto prestajanja kazni delo v korist skupnosti, bodisi lokalnih skupnosti, bodisi humanitarnih organizacij. Takih obsojencev je danes v slovenskih zaporih 40 odstotkov. Uporaba možnosti, ki jih na novo odpira novi kazenski zakonik, tako pomeni manjšo represijo, hkrati pa tudi prostorsko razbremenitev slovenskih zaporov. Manj je represiven tudi zato, ker sedanji zakonik za določene kazni predvideva 30 let zapora, sedaj pa uvajamo možnost od 15 do 30 let, kar pomeni, da se lahko izreče glede na okoliščine storitve kaznivega dejanja in glede na osebnost storilca tudi nižja kazen. Zaradi vsega tega trdim, da so očitki o represivnosti neupravičeni. Res pa uvajamo strožje kazni v primerih, ko gre za spolno nedotakljivost mladoletne osebe. Tu pa je najnižja kazen enega leta povišana na tri leta zapora. Obenem pa bo, ker se bo vsako tako kaznivo dejanje obravnavalo posebej in ne več kot nadaljevano kaznivo dejanje, seštevek več kaznivih dejanj prinesel višjo kazen. Tu gre za večjo represijo, ker so odtehtale pravice otrok. Kazenski zakonik pa uvaja dosmrtno zaporno kazen za nekatera najhujša kazniva dejanja: zoper človečnost, za genocid, za množično pobijanje (otrok, invalidov, bolnikov), kot možnost pa je dosmrtna ječa mogoča tudi pri serijskih morilcih.«

Potrebo po novem kazenskem zakoniku ste utemeljevali tudi zaradi številnih novih kaznivih dejanj, ki so se pojavila v zadnjih desetletjih. Za katera kazniva dejanja gre?

»Stari kazenski zakonik pozna denimo kaznivo dejanje mučenja živali, ne pa tudi mučenja ljudi, po mednarodni konvenciji o prepovedi mučenja pa smo dolžni to zagotoviti. Novi to pomanjkljivost odpravlja. Na novo definira tudi kaznivo dejanje korupcije, in sicer tako, da s tem ugodimo tudi zahtevam, ki jih pri nas postavlja OECD. V novi kazenski zakonik je to že vključeno in predstavlja tudi pogoj za sprejem v to organizacijo. Potem gre tu za cel spekter kaznivih dejanj, ki se nanašajo na večjo pravno varstvo delavcev: za prepoved mobbinga, za večjo zaščito bodočih mater pred delodajalci, ki bi od njih zahtevali izrekanje o nosečnosti. Inkriminirano je tudi zaposlovanje na črno. Na novo so določena kazniva dejanja kibernetskega kriminala (prek interneta, goljufija s plačilnimi karticami in podobno). Na novo je opredeljeno tudi kaznivo dejanje onesnaževanje morja. V skladu z najnovejšimi direktivami sveta Evrope opredeljujemo tudi kazniva dejanja zoper terorizem.«

Če se vrneva k dosmrtnemu zaporu … koliko evropskih držav ga pozna?

»Domala vse. Od držav Evropske unije ga nima le Portugalska, Španija pa ima štiridesetletno zaporno kazen, vse druge, vključno s skandinavskimi, pa poznajo kazen dosmrtnega zapora in to za mnogo večje število kaznivih dejanj kot pri nas, v Nemčiji denimo poznajo kazen dosmrtnega zapora kar za šestnajst kaznivih dejanj, tudi za umor.«

Kateri zakoni so še vezani na sprejetje kazenskega zakonika in so tudi še v državnem zboru?

»To je denimo zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer odpiramo možnost vzpostavitve registra pedofilov. Osebam, ki so obsojene za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se kazen po poteku ne bo izbrisala, kar je običajno za druga kazniva dejanja, pač pa bo ostala v posebni evidenci. Vanjo bodo imeli vpogled v šolah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom otrok, kjer bodo lahko pogledali v register in videli, ali morda v njem ni koga, ki kandidira za delo z otroki. Tu so zgovorni podatki, da je letno po podatkih policije v Sloveniji okoli 300 takih primerov, trenutno pa imamo v slovenskih zaporih 150 obsojencev zaradi pedofilije, kar je razmeroma visoka številka. V parlamentarnem postopku je tudi zakon o kazenskem postopku, ki bo zajel obravnavo t. i. bagatelnih kaznivih dejanj, ki so bila doslej v kazenskem zakoniku, pa vanj ne sodijo. Sledi tudi zakon o kazenski odgovornosti pravnih oseb, ki bo obravnaval odgovornost za kazniva dejanja gospodarskega kriminala. Zelo važna je tudi novela zakona o pravdnem postopku, uvaja pa domala revolucionarne spremembe v sodnem odločanju v civilnih in gospodarskih sporih. Novost je v tem, da bo moralo poslej o pritožbi praktično skoraj vedno pritožbeno sodišče (torej višje) odločiti dokončno. Doslej je bila praksa, da je šla sodba v primeru pritožbe s prve stopnje na višje sodišče, slednje je to lahko razveljavilo (v četrtini primerov se je to zgodilo) in vrnilo zadevo v odločanje sodišču prve stopnje. Nato je bila spet možnost pritožbe in zgodba se je ponovila, lahko tudi dvakrat ali trikrat. In če se to dogaja, se lahko zadeve na sodiščih vlečejo tudi več kot deset let. Sedaj pa bo zakon omogočil, da odloči sodišče prve stopnje (okrajno in okrožno), v primeru pritožbe na višje sodišče pa mora to sprejeti dokončno odločitev. To bo pomenilo hitrejšo rešitev sodnih sporov za ljudi, pomenilo bo tudi veliko razbremenitev sodišč. Za to je sedaj ravno pravi trenutek, to pa zaradi tega, ker so višja sodišča v Sloveniji ta čas brez zaostankov. Načrt Lukenda so namreč že dosegli in jih lahko dodatno obremenimo.«

Opaznejši je še zakon o odvetništvu, kjer nameravate podobno kot pri notarjih zmanjšati odvetniške tarife …

»Ta zakon na eni strani skupaj z zakonom o odvetniški tarifi omogoča drugačno strukturiranje odvetniške tarife, zlasti jasneje za stranko, ki bo tako lahko že v začetku videla, koliko jo bo postopek stal. Odvetniki tako ne bodo več stimulirani, da bi kar naprej dopolnjevali vloge. S tem zakonom bomo spodbujali tudi izvensodne poravnave. Slednjemu pa sta namenjena tudi zakon o mediaciji (v civilnih sporih) in zakon o arbitraži (v gospodarskih sporih). Izvensodno reševanje sporov zelo podpiramo. V tem duhu smo oblikovali že zakon o sodnih taksah, da se slednje vrnejo, če se zadeve rešijo, preden pridejo na sodišče. Če je pa že na sodišču in če ne pride do glavne obravnave, se vrne dve tretjini sodne takse.«

Velik del vašega mandata je bil namenjen tudi zmanjševanju sodnih zaostankov. Kako se jih lotevate in kakšen je uspeh?

»Na začetku mandata smo se znašli v neprijetnem položaju: deževale so obsodbe z evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, vsak teden je prišel nov paket sodb, tako da smo morali najprej sprejeti poseben zakon, ki je uredil možnost urejanja teh sporov tudi v Sloveniji. Sedaj iz Strasbourga nimamo več kazni za prepočasno sojenje. Po drugi strani pa smo izdelali vsestranski kompleksni program za odpravo sodnih zaostankov, imenovan Lukenda, in sicer po prvem pritožniku, ki je iz Strasbourga dobil zadoščenje in mu je bila izplačana odškodnina 4000 evrov. Program Lukenda je vladni projekt z več segmenti: izboljšanjem prostorskih pogojev dela, informatizacijo pravosodja, zagotavljanjem varnosti na sodiščih, spremembo zakonodaje z namenom, da bi zagotovili hitrejše odvijanje sodnih postopkov. Cel niz zakonov je bilo zaradi tega spremenjenih. Poleg tega pa smo zagotovili tudi večje število sodnikov in sodnega osebja. Vsi ti ukrepi že dajejo prve rezultate. Samo v letu 2007 se je število nerešenih pomembnejših zadev zmanjšalo za 12 odstotkov.«

Za junij je napovedana sodniška stavka. Kako gledate nanjo?

»Obžalujem, da je prišlo do odločitve za stavko, ker stavka ne more rešiti ničesar, najslabše pa je to, da ne bo prispevala k dvigu ugleda slovenskega sodstva.«