Cjanovca z Javorovega vrha

Hrib, ki ga krasi gozdiček

Cjanovca (1820 m) - Po stari legendi je ta hrib obiskal hudiček. Razlog je bil tipičen slovenski "kreh": kaj je moje oz. kaj je tvoje.

Sveti Jakob nad Preddvorom je eden tistih kucljev, ki dnevno privablja številne pohodnike. Nekaterim je to le trening, drugim je vzpon na Jakob že pravi podvig. Za Jakobom se dviguje hrib, ki pozornost zbuja predvsem zaradi osamljenega gozdička. T. i. Hudičev boršt je na hribu imenovanem Cjanovca (1820 m), a ljudje mu ponavadi, zaradi zapuščenega gozda, rečejo kar Zaplata. Gozd meri okrog sedem hektarov in je sekundarni pragozd. Kako je nastal, še danes ni jasno, legenda pa pravi, da sta se nekoč, v davnih časih, dva kmeta s Suhe pri Škofji Loki prepirala o lastništvu nad gozdom. Vse skupaj je pripeljalo celo tako daleč, da sta šla pravico iskat pred sodnika na Škofjeloški grad. A tudi on ni razsodil, saj sta oba kmeta trmarila vsak na svojo stran. Ko je enemu od njiju prekipelo, je dejal: "Hudič naj ga vzame!" In ga je res. Vragec je ponoči prišel in si gozd naložil na ramo. Ob zori je pozvonilo v cerkvici sv. Jakoba, vrag, prijatelj teme, je izgubil moč in izpustil gozd na pobočju Cjanovce.

Verjetno je bila Cjanovca nekdaj do vrha porasla z bukovim gozdom, ki so ga izsekavali, morda so ga celo požgali. Kdo bi vedel? Na izsekanih površinah je dež hitro spral prst, zato se gozd ni mogel obnoviti; zarasla se je alpska trava. Gozd zaradi oddaljene lege ni zanimiv za gospodarsko izkoriščanje. Pod gosto krošnjo velikih bukev uspeva skromna podrast, ki cveti večinoma zgodaj spomladi, še preden bukev ozeleni. Vredno si je ogledati tudi drevesa na zgornjem gozdnem robu, saj so popolnoma skrivljena in žilava. Kaj ne bodo, ko pa iz leta v leto prestrezajo snežne plazove.

Izhodišče vzpona je Preddvor. Z avtomobilom se pripeljemo do gradu Hrib, lahko še malo višje mimo gradu Turn. Čaka nas približno ura vzpona do Jakoba. Lahko gremo po širši gozdni cesti, ali pa po gozdni poti naravnost navzgor. V vmesnem delu se pot kar strmo dviguje skozi gozd. Na vrhu strmega dela je razpotje. Ni važno, po kateri poti greste, obe vas bosta pripeljali do koče; spodnja v 15, zgornja pa v 10 minutah. Od koče se odpravite proti vzhodu, v smeri markacij za Potoško planino. Na manjšem sedlu vas smerokaz usmeri desno na Potoško planino, vi pa nadaljujete naravnost v smeri Hudičevega boršta. Pot se zlagoma vzpenja, morda boste imeli celo občutek, da se rahlo vleče. Vendar ni zahtevna, temveč prav udobna in prijetna. Šli boste tudi mimo odcepa za Javorov vrh, tako da nadaljujete kar po spodnji poti. Dobro markirana steza vas bo pripeljala do naslednjega smerokaza. Levo gre pot proti Kališču, skozi Hudičev boršt, vi pa krenete desno. Hodite po robu, lahko rečem po grebenu. Na desni strani se vam bo odpiral povsem drugačen pogled proti Jezerskemu. Ko sem se vzpenjala proti vrhu, sem imela občutek, da vrha kar noče in noče biti. Zadnje pol ure boste hodili po ruševju, med pritlikavimi borovci. In tukaj velja opozorilo, ki naj vas ne prestraši. Na začetku aprila, ko je bila večina poti še prekrite s snegom, sem na enem od suhih in s soncem obsijanih mest videla tri gade na kupu, ki so se sončili. Dva sta bila črna, eden je bil vzorčast. In bili so že dobro segreti, saj so se neverjetno hitro skrili.

Na vrhu Cjanovce, žal, ni nič. No, je! Klopca in palica v kupu kamenja. Znak, da ste na vrhu. Ni skrinjice, niti žiga. S svojo višino vam nudi čudovit razgled proti Kranju, proti Jezerskemu. Kočna je kot na dlani, ravno tako Storžič na drugi strani. Če imate čas, se sprehodite še do Srednjega vrha, ki je oddaljen 10 minut hoje.

Sestopite po poti vzpona, lahko pa se povzpnete še na Javorov vrh in Potoško planino. Do Jakoba boste porabili približno eno uro, od Jakoba do vrha Cjanovce pa približno 2 uri; za celotno pot pa med 5 in 6 ur. Računajte pa, da se bo tura podaljšala, če boste obiskali še Hudičev boršt. Obisk le-tega je najlepši junija, ko na pobočju zarumenijo nešteti cvetovi pogačic.

Nadmorska višina: 1820 m

Trajanje: 5 do 6 ur

Višinska razlika: 1300 m

Zahtevnost: 3 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 24. marec 2009 / 07:00

Sporazum želijo izničiti

Pri ministrstvu za kulturo so prepričani, da je sporazum med državo in Rimskokatoliško cerkvijo glede Blejskega otoka v nasprotju z našim pravnim redom.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 07:00

Medved na borzi

Če sodimo po borznih indeksih, je minuli teden po Ljubljanski borzi lomastil medved.

Kronika / / 07:00

Dogovor o skupnem usposabljanju gasilcev

Kranj - Gostje iz makedonske občine Kočani, ki bodo v skladu s podpisano listino s Kranjem sodelovali na področju zaščite in reševanja, so v soboto v družbi podžupana Igorja V...

Kronika / / 07:00

Nesreče

Zagorelo v bližini kamina Domžale - Prejšnji teden je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar na podstrešju stanovanjske hiše v Domžalah. Pogasili s...

Nasveti / / 07:00

Kako razpoloviti račun za električno energijo

Spodbujanje k učinkoviti rabi energije in premišljenemu ravnanju z električnimi napravami več let spodbuja kampanja Energija.si, bodi učinkovit, ta mesec pa se je začela nova Prihrani do 50 odstotkov...

Zanimivosti / / 07:00

Misijonar v Kijevu, še prej na Uralu

V Argentini rojen lazarist Tomaž Mavrič, ki ga po materi, rojeni na Suhi pri Škofji Loki, lahko štejemo tudi za Škofjeločana, je že deset let misijonar na mrzlem in revnem vzhodu Evrope. Misijonar si...