Mateja Korošec / Foto: Gorazd Kavčič

»Strokovno ne popuščamo«

V kranjskem Centru Korak so zasadili zdravilni vrt, ki so ga uradno odprli v petek. Tudi oni čutijo krizo na vsakem koraku, a direktorica Centra Korak Mateja Korošec zagotavlja, da strokovno ne popuščajo in da so predani manjšim projektom, za katere dobijo podporo v lokalnem okolju.

»Imamo premajhne kapacitete, povpraševanje je skozi, marsikdo nam niti prošnje ne odda, ker sliši, da imamo čakalno listo.«

V Centru Korak v petek ob 13. uri odpirate zdravilni vrt. Kakšen je koncept vrta?

»Dolgo časa smo že sami skušali urejati vrt, vendar tega nismo znali dobro osmisliti. Prostor je majhen, želja je bilo veliko. Čutili smo, da je vrt lahko dodana vrednost predvsem v spomladanskem in poletnem času, ko pridobimo veliko dnevno sobo. Premaknilo se je potem, ko smo se srečali z zdravnico Zoro Vadnjal Gruden in njeno sestro, krajinsko arhitektko Bredo Bernik. Zdravilni vrt sta zasnovali do potankosti: vsak kotiček z nasaditvami, z vsakim detajlom rož in zelišč ima točno določen namen. En kotiček je na primer namenjen terapevtskim skupinam, drugi služi kot prostor za umirjanje in tam je povsem drugačna nasaditev. Imamo tudi dvignjeno gredico, ki je dostopna uporabnikom, ki so težje gibljivi. Vrt smo uredili s pomočjo številnih donatorjev, prostovoljcev in zaposlenih.«

Koliko imate uporabnikov Centra Korak, koliko je čakajočih?

»Vključenih je 29 uporabnikov, 13 je čakajočih. Nacionalni program do leta 2020 sicer predvideva širitev, vendar se v zdajšnji perspektivi do leta 2016 ne predvideva širitev mreže. To nas zelo skrbi. Imamo premajhne kapacitete, povpraševanje je ves čas, marsikdo nam niti prošnje ne odda, ker sliši, da imamo čakalno listo.

Čutimo krizo na vsakem koraku, in čeprav nismo nikoli lagodno živeli, smo vendarle v teh letih dosegli visok strokovni nivo. Zelo se bojim, da nam ga ne bi uspelo obdržati. Letos spomladi smo uspešno zaključili projekt zaposlitvene rehabilitacije, ki vzpostavlja program, ki bo dolgoročno zaposloval osebe z določeno stopnjo invalidnosti. Trenutno pa smo bolj kot v razmišljanju o novih programih in projektih v fazi, ko se trudimo braniti tisto, kar smo že dosegli.«

Kako to, da niste več upravičeni do donacije do 0,5 odstotka dohodnine?

»Poleti sem brala Uradni list in ugotovila, da so nas zbrisali iz evidence upravičencev, da so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zbrisali vse zavode, ki ne moremo pridobiti statusa društva v javnem interesu. Predvidevam, da je bil to razlog. Ko sem pa videla, da so na drugih ministrstvih vključevali tudi zavode, sem napisala pismo ministrici Anji Kopač Mrak in sem že dobila odgovor, da je šlo za birokratski zaplet in da bodo to popravili. Po mojih informacijah naj bi s pristojnega ministrstva že dali popravek na ministrstvo za finance in upam, da bo to rešeno še v letošnjem letu.«

Kaj vam pomeni teh 0,5 odstotka od dohodnin?

»Ravno zaradi tega, ker se zavedamo, da so proračunska sredstva vse bolj omejena, smo zelo veliko energije in dela vložili v prepoznavnost Centra Korak, v ustanovitev Kluba En korak več v lokalnem okolju. Za tem je ogromno dela, angažmaja in entuziazma. Z denarjem od dohodnine zagotavljamo dodano vrednost, saj kot koncesionarji ne dobivamo denarja za investicije. Prejšnja leta smo si lahko kupili še kakšen računalnik več, zdaj ko je kriza vse hujša, z njim pokrivamo že del osnovnih sredstev, na primer kartuše za pisarniški material, nakup toaletnega papirja …«

Letos so zaradi varčevanja zaprli ljubljansko Zarjo, center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Vas to kaj skrbi?

»Tam je bila zgodba dejansko zapletena …«

Ja, ampak je s tem en tak program manj v Sloveniji.

»Bili so prvi, ki so postavili center za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Letos so jih pridružili k Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Dragi pri Igu, tako da program teče dalje. Trendi gredo v smer poenostavitev, združevanj. To me skrbi. V Centru Korak strokovno nočemo popustiti, s tem si lajšamo dušo. Delamo manjše projekte, za katere dobimo podporo v lokalnem okolju, en tak je npr. ta zdravilni vrt, letos smo imeli tudi krasne terapije z živalmi … Še vedno smo programsko zelo bogati, smo pa zelo varčni. Če smo se prej v lepem vremenu lahko peljali na izlet na Jezersko, gremo zdaj na sprehod okrog Brda.«

Tradicionalni bazar boste organizirali?

»Bomo, 25. novembra. Z uporabniki že delamo izdelke, pripravljamo scenarij prireditve, obljubljene imamo krasne goste. Tako kot lani nas tudi letos želijo gostiti v Kongresnem centru na Brdu.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 17:42

Umetnost približujejo dijakom

Na Gimnaziji Franceta Prešerna so minuli četrtek odprli stalno razstavo, na kateri so predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sreda, 25. september 2013 / 15:07

Življenje kot doma

V jeseniškem domu starostnikov so odprli prvo gospodinjsko enoto, v kateri se dvanajst stanovalcev z demenco res lahko počuti kot doma.

Šport / sreda, 25. september 2013 / 14:47

Novo igrišče z umetno travo

V Naklem so odprli nogometno igrišče z umetno travo v velikosti 60 krat 40 metrov.

Razvedrilo / sreda, 25. september 2013 / 14:46

Brez fotoaparata nikamor

»Mimogrede so minila ta leta,« je ob jubileju dejal Andrej Babič s Primskovega v Kranju.

Rekreacija / sreda, 25. september 2013 / 14:45

Škorci letijo proti Turčiji

Slovenski državni prvaki v ulični košarki Telemach Škorci iz Kranja so si z zmago na turnirju v Lozani priborili nastop na finalnem turnirju svetovne turneje v Istanbulu.

Radovljica / sreda, 25. september 2013 / 14:43

Sladki Festival medu

Letos so čebelarji želeli predvsem predstaviti uporabo medu v kulinariki.