Po Gajškovi poti

S Koroške Bele proti Pristavi v Javorniškem Rovtu so uredili pohodniško pot, ki nosi ime Gajškova pot. Ime je dobila po nekdanjem predsedniku Planinskega društva Javornik-Koroška Bela Alojzu Gajšku, domačinu s Koroške Bele, ki je leta 1968 umrl v snežnem plazu.

Izhodišče poti je pri opuščenih teniških igriščih na Kresu v zgornjem delu Koroške Bele, kjer so postavili tudi tablo z osnovnimi podatki o poti in Koroški Beli. Pot se z začetne nadmorske višine 711 metrov zložno vzpenja po gozdu in po dobri uri hoje zaključi na Pristavi v Javorniškem Rovtu na nadmorski višini 975 metrov. Dolga je okrog štiri kilometre in je označena kot lahka, nezahtevna pot. Občina Jesenice je ob poti postavila tri informativne table, s katerih pohodniki lahko dobijo informacije o sami poti in o lokalnem okolju, postavili so štiri lesene klopi in pitnik za vodo. Ureditev je stala dobrih devet tisoč evrov, polovico denarja so dobili iz pobude Leader.

Na delu poti nas je vodil domačin s Koroške Bele Jernej Udir, ki v belskih gozdovih pozna malodane vsako korenino, bukev in hudournik. Ti gozdovi so zanj polni spominov na otroštvo, ko je – kot ostali belški otroci – dneve in dneve preživljal v »šoli v naravi« … Pokaže bukev, pri kateri je njegov oče pred kakimi 65 leti ujel velikanskega modrasa, pa graben, v katerem že kaka štiri desetletja leži razpadajoč star avto, deblo, v katerem je bilo še poleti veliko osje gnezdo, hudournik, ki nenadoma preseka pot … Poleti se je, kot pravi, v prijetnem hladu vsaj dvakrat na teden podal z Bele do Doma Pristava, včasih sam, včasih s pasjim ljubljen­čkom. Udir ima lepe spomine tudi na čase, ko se je kot otrok kopal v jezercih na Pristavi, kjer je danes urejen Zoi­sov park, Občina Jesenice je pri Domu Pristava s pomočjo evropskega denarja uredila otroško igrišče in si že dalj časa skuša turistično oživiti Dom Pristava. »Imamo prečudovito naravo in neskončne možnosti za razvoj turizma, pa jih ne znamo izkoristiti,« ob tem ugotavlja Udir. Meni tudi, da bi Gajškovo pot lahko še bolje uredili, saj je zlasti na začetnem delu dokaj uničena zaradi traktorske vleke lesa, mestoma so markacije na takih mestih, da se neizkušeni pohodnik znajde v dilemi, po kateri gozdni poti naj jo ubere … A kot se strinja sogovornik, ima Gajškova pot neko posebno energijo, ki bi lahko privabila še več pohodnikov in ljubiteljev narave.