Vodja šentjanškega gledališča Martin Moschitz se je s skromnim darilom zahvalil igralcem.

Zvezdica Zaspanka iz Šentjanža

Da smo Slovenci res izvrstni pevci, je ponovno dokazalo tekmovanje koroških pevskih zborov v celovškem Domu glasbe. Moški pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč/Loibach pri Pliberku pod vodstvom Hannesa Košutnika je bil izbran za koroški zbor leta, najboljši koroški mešani zbor pa je postal zbor Oisternig iz Bistrice na Zilji/Feistritz an der Gail. V finalu je pel tudi zbor Bilka iz Bilčovsa/ Ludmannsdorf. Leta 2012 je bil zmagovalni zbor Danica iz Št. Primoža/St. Primus.

Mnoge od nas spominja na otroška leta preprosta pravljica o Zvezdici Zaspanki, ki jo je leta 1952 napisal Frane Milčinski - Ježek. Pripoveduje o zvezdici, ki je večer za večerom zaspala in se prepozno prižigala na zvezdnem nebu. Zaradi njene zaspanosti so se mornarji zgubljali na morskih širjavah, pesniki pa nikakor v večerih in nočeh niso našli rime. Boter Mesec se je hudo razjezil in je Zaspanko za kazen poslal na Zemljo, kjer je spoznala tudi strašnega razbojnika Ceferina, ki je imel namesto srca kamen in ni do nikogar kazal usmiljenja. Po srečanju z Zaspanko je postal dober človek, zaspana zvezdica pa je smela nazaj na nebesni svod.

To je vsebina pravljične igre, ki so jo pod vodstvom na Koroškem živeče Kranjčanke Alenke Hain zaigrali člani Teatra, ki deluje pri Slovenskem prosvetnem društvu Šentjanž/St. Johann v Rožu. Šentjanški gledališčniki so pod njenim vodstvom v preteklih letih opozorili nase z nekaterimi odmevnimi in na gledaliških festivalih nagrajenimi predstavami. Zala in Ana Moschitz, Anja Hafner, Sara Knafl, Maria Sukalia, Lina Schaefer, Taja Kristof in Hana Ogorevc so odlično odigrale svoje vloge. Za kostume je poskrbela Alenka Korla, za glasbo Miro Mueller in za luč Martin Moschitz, ki je duša šentjanškega gledališča in zna umirjeno, brez hitrice, rešiti tudi najtežje probleme. Zahtevnega izdelovanja kostumov so se lotili v delavnici znanega šentjanškega krojača in dolgoletnega koroškega kulturnega delavca Hanzija Weissa. Po premieri 21. novembra in dveh ponovitvah na domačem odru bodo decembra Šentjanžani gostovali na koroških ljudskih šolah.

Konec novembra je bila v Ljubljani tradicionalna predstavitev slovenskega zamejskega športa v Avstriji in Italiji ter na Madžarskem. Šport ostaja pomemben dejavnik ohranjanja slovenske zavesti in jezika v sosednjih državah, poleg tega pa so nekateri športniki slovenskih korenin v vrhu športa v državah, v katerih živijo. Najbolj znan je primer odbojkarskega kluba Aich/Dob na Koroškem, ki tekmuje v ligi prvakov, biatlonke Dunje Zdouc in nordijskega kombinatorca Tomaža Drumla.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 29. avgust 2011 / 07:00

Praznovali kar na kolesu

Že pred dvema letoma so se štirje »mladeniči« odločili proslaviti svojih okroglih štirideset let na malce drugačen način. Štefan, glavni motor celotne akcije je namreč obljubil pivo na Sv. Štefan...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Letnik 1999 v Dubrovnik dvanajsti

Kranj – V nedeljo se je v Dubrovniku končal letošnji Memorial Tomo Udovičić, ki je bil namenjen vaterpolistom rojenim leta 1999 in mlajšim. V konkurenci enaindvajsetih ekip iz os...

Kultura / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Začenja se filmski festival Togetherness

Muzejsko društvo Domžale v dneh od 18. do 21. aprila organizira 4. filmski festival Togerherness, ki je dozorel v festival prezrtih filmskih poklicev. Letos bodo tako posebno pozornost namenili s...

Jesenice / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Podiplomski študij paliativne oskrbe

Jesenice - V sredo so se na Jesenicah začela predavanja v sklopu podiplomskega izobraževanja paliativne oskrbe. Gre za prvi tovrstni študij pri nas, njegova posebnost pa je ta, d...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Največ škode povzročajo prašiči

Upravljavci gorenjskih lovišč so za škodo po divjadi lani izplačali nekaj več kot enajst tisoč evrov odškodnine, poleg tega so opravili še 990 delovnih ur. Največ škode še vedno povzročajo divji praši...

Humor / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Malo naokrog po mestu

Koliko časa imamo? Par uric. Torej skupaj z malo krepkejšo malico ravno za en sprehod po ožjem mestnem jedru Lviva.