Pol stoletja v kolesarstvu

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Kranj / sreda, 14. maj 2008 / 06:00

Franc Hvasti je za svoje 50-letno udejstvovanje v kolesarstvu, kjer je še vedno aktiven, prejel "Športno nagrado Kranja".

Kranj – Občina Kranj in Zavod za šport Kranj sta podelila nagrade in priznanja za dosežke na področju športa v letu 2007. Najvišjo nagrado, Športno nagrado Kranja, je za življenjsko delo prejel dolgoletni kolesarski delavec 64-letni Franc Hvasti z Brega ob Savi. Je človek, ki že celih 50 let zaznamuje kolesarski šport. Začel je kot tekmovalec, bil nato trener, vzgojitelj, menedžer, tudi organizator. Od leta 1992 je direktor KK Sava Kranj, opravlja pa tudi funkcijo podpredsednika Kolesarske zveze Slovenije.

Kakšni so spomini na vaše kolesarske začetke?

»Moj prvi stik s kolesarstvom je bil leta 1952. Sosed, sedaj že pokojni Jože Gašperšič, me je dal na »štango« in me peljal do glavne ceste pogledat kolesarsko dirko Po Jugoslaviji. Star sem bil osem let in se takoj navdušil za kolesarstvo. S trinjastimi leti, leta 1957, sem začel trenirati v KK Mladost v Kranju.«

Vaša kariera vrhunskega kolesarja in največji uspehi?

»Najbolj blizu sta mi dve stvari: tri zmage na dirkah za VN Kranja in naslov jugoslovanskega članskega državnega prvaka v cestni vožnji leta 1968. Že prej, leta 1963 sem postal slovenski mladinski prvak. Bil sem stalni član reprezentance. Vozil sem vse velike dirke, tudi na dveh največjih amaterskih cestnih dirkah v Evropi: Tour de l' Avenirju in Dirki miru (Praga-Varšava- Berlin). Kot kolesar sem dobro šprintal, dobro vozil enodnevne dirke, na etapnih dirkah pa so mi ekstremni vzponi vedno vzeli nekaj minut. Sicer pa sem bolj kot z mojo tekmovalno kariero zadovoljen s trenersko.«

Je bila odločitev za trenerja logično nadaljevanje?

»Leta 1972 sem tehtal med odločitvijo za samostojno obrt, izučil sem se namreč za avtomehanika, in med delom trenerja. Z aktivno kolesarsko kariero sem zaključil leta 1974, sem pa že prej razmišljal kako naprej. Odločil sem se za trenerja in se začel v tej smeri tudi izobraževati. V Bratislavi sem na Visoki šoli za telesno kulturo pridobil diplomo trenerja. Kariero poklicnega trenerja sem v Kranju začel leta 1974. V nekaj letih smo klub naredili za najboljšega v Jugoslaviji. Zmagali smo praktično vse, kar je bilo možno. Nato smo začeli pisati še mednarodno zgodbo. Naredili smo strategijo, izvoljen sem bil za selektorja državne reprezentance. Bili smo med prvimi desetimi na največjih mednarodnih tekmovanjih. Od leta 1988 do 1991 sem vodil državno reprezentanco tudi v Avstriji in z njimi imel velike uspehe. Vseskozi pa sem ostal zvest kranjski Savi, kjer sem leta 1992 postal direktor kluba. To funkcijo opravljam še danes in letos so mi mandat podaljšali za nadaljnja štiri leta. Ne skrbim sicer več toliko za stroko, temveč predvsem za delovanje kluba. Seveda ne morem več držati takšnega tempa, kot sem ga včasih, ko sem hodil po dirkah in letno z avtomobilom naredil 120 tisoč kilometrov, poleg tega pa še po deset tisoč na kolesu. Brez kolesarstva pa tudi ne morem.«

Koliko kilometrov letno naredite s kolesom?

»Za svoja leta kar precej: pet, šest tisoč kilometrov na leto. Veliko tudi hodim, tečem. Vsak dan naredim nekaj zase. Imam dnevni ritual, ki vključuje tudi tibetanske vaje. Od januarja do kranjske dirke imam sicer veliko dela v klubu, potem pa se lahko bolj posvetim tudi sebi.«

Za vaše dolgoletno delo v kolesarstvu ste prejeli športno nagrado Kranja. Kaj vam pomeni?

»Prejel sem že veliko nagrad, vendar pa je ta nekaj posebnega. Je potrditev, da sem vsa ta leta delal prav. Po čustveni plati jo zato dojemam precej drugače.«