Drug z drugim ...

... je geslo Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. To je samostojna, nevladna, prostovoljna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki izvaja programe samopomoči za stare ljudi in deluje v javnem interesu. V zvezo je vključeno tudi medgeneracijsko društvo Čebelica iz Radovljice.

Radovljica, Lesce - Že pred 16 leti je dipl. soc. delavka Metoda Bole začela s prvo skupino za samopomoč v Domu dr. J. Benedika. Njen namen je bil, da bi nudili starim ljudem nekaj več kot samo hrano in posteljo. Videla je namreč, kako so se starejši čutili odrinjene in zapuščene, izgubili so sleherno samospoštovanje, zato jim je želela izboljšati kakovost življenja. Kasneje so se priključili mreži združenja in ustanovili medgeneracijsko društvo Čebelica. Postopoma so organizirali še več skupin, tako da jih danes deluje 15, in sicer v Radovljici dve in po ena v Lescah in na Bledu, preostale so v domu. Metoda Bole ves čas spodbuja tudi mlade, da postanejo prostovoljci za pomoč starejšim. Društvo je poskrbelo tudi za strokovno usposabljanje.

Skupine za samopomoč delujejo po vsej Sloveniji

Praviloma šteje skupina za samopomoč okoli 10 članov, starejših od 65 let. Boletova, sicer zdaj že upokojena, se še naprej uspešno ukvarja s tem delom. Želi si namreč, da bi v vsakem kraju delovala taka skupina, kamor bi se ljudje lahko vključevali in imeli priložnost in možnost druženja s sebi enakimi. Vesela je, da se njeno delo obrestuje in je toliko ljudi v teh skupinah zadovoljnih. Vsebina druženja so teme, ki udeležence povezujejo, negujejo tudi kulturo poslušanja. V Sloveniji je v ta program vključenih več kot pet tisoč ljudi. Voditelji, ki jih je okoli 800, se srečujejo enkrat na mesec, načrtujejo delo in si izmenjujejo izkušnje.

Medgeneracijsko društvo Čebelica

Ena od 15 skupin medgeneracijskega društva Čebelica deluje tudi v Lescah. Skupina se imenuje Narcise, izmenično jo vodita Hela Pfajfar in Marica Benedik. Povedali sta, s čim vse se skupina ukvarja: delajo računske vaje, obravnavajo slovnične teme, ohranjajo znanje, ki so ga nekoč že obvladali, npr. kako se pišejo dopisnice ali pisma, berejo, obnavljajo prebrano, se pogovarjajo o zdravilnih zeliščih, alternativni prehrani, homeopatiji, zgodovini, kuharskih receptih, delu na vrtu v vseh štirih letnih časih, aktualnih dogodkih, včasih pa povabijo na obisk zanimive goste, hodijo tudi na izlete. Nekajkrat jih je že obiskala Irena Rihtaršič, absolventka socialnega dela. Povedala je, da so ji bile zelo všeč vaje za ohranjanje miselnih sposobnosti, avtogeni trening, najbolj pa njihova povezanost, saj skupina praznuje različne praznike.

Uglašeni med seboj

Družijo se že osem let, upajo, da bodo uspešno dokončale tudi devetletko. Pri teh srečanjih je pomembno to, da se znanje dopolnjuje in da vsaka udeleženka pride do besede. Skupina je notranje uglašena in si med sabo zaupa. Bilo bi dobro, če bi v Lescah delovala še ena takšna skupina, vendar jo je težko sestaviti. Problem je tudi dobiti primerne ljudi za vodenje. Mladi iščejo denar in niso pripravljeni delati volontersko. »Sodelovanje v skupini je vzajemno,« pravita Pfajfarjeva in Benedikova, »midve bogativa njih, one pa naju.« Tako naj bi tudi v življenju bilo, zaključuje Benedikova, drug drugemu naj bi pomagali in prepuščali izkušnje. Mladim bi bilo tako prihranjenega mnogo časa in razočaranj.