Po poti malih korakov

"Vsak ukrep, vsako pismo vpliva. Če za en odstotek, pa za enega," je optimistična Nives Čorak, predsednica Društva za varstvo okolja Radovljica.

Radovljica - Društvo je sredi aprila pripravilo osmi redni letni občni zbor. Število članov se spreminja, jedro pa sestavlja 20 aktivnih članov. Tudi lani so spremljali aktivnosti ob izgradnji avtoceste Vrba–Peračica. »Dogajanje spremljamo predvsem zaradi načrtovanega bencinskega servisa na Predtrškem polju. Kot kaže, so projekt zaenkrat zamrznili,« pojasnjuje predsednica in dodaja: »Ukvarjali smo se tudi s požarom v prostorih Seawayja na Zgoši, predvsem zato, ker smo videli, kako slabo so takrat obravnavali situacijo. Spomladi se je zgodil izpust prašnih delcev iz Elana – podjetje se je opravičilo, kasneje smo spremljali nastanek nove civilne iniciative Zdrava Gorenjka v Lescah. Na pristojne institucije smo vse leto pisali pisma in opozarjali na nepravilnosti, kot na primer ob lanskem čiščenju rak na potoku Zgoša. Glede na dobesedno požgana obrežja potoka so mah in drugo vegetacijo očitno odstranjevali kar s kemikalijami.« Čorakova pravi, da se ob nakopičenih okoljskih problemih seveda pogosto sprašuje o smiselnosti civilnih iniciativ, a se zdaj na podlagi izkušenj vendarle zaveda, da je tudi z malimi koraki mogoče doseči marsikaj. »V resnici vsak ukrep, vsako pismo, vpliva; če za en odstotek, pa za enega. Če ne bi že pred leti začeli tako zelo pritiskati na Elan in Seaway, bi bila situacija danes še veliko slabša, kot je.«

Društvo je jeseni izdalo zloženko o drevesih v urbanem okolju, ki so jo ob dnevu zemlje razdelili predvsem med šolarje. Tudi v prihodnje bodo delovali podobno kot doslej: »Še naprej bomo spremljali gradnjo avtoceste Vrba–Črnivec. Pripravljamo projekt zasaditve dela brežin avtoceste skupaj z lokalnim prebivalstvom; vse skupaj bi zasnovali kot nekakšno naravovarstveno akcijo, podobno tisti, ki so jo pred leti pripravili in lepo sprejeli v Lescah. Načrtujemo tudi akcijo s pomenljivim naslovom »Hvala, ne rabim«; morda bi se tu lahko povezali z vrtci in šolami in bi iz odpadnega blaga sešili vrečke, ki bi jih namesto plastičnih uporabljali pri nakupovanju. Želeli bi obnoviti in poskrbeti za rekonstrukcijo vsaj dela Gozdne učne poti, na dolgi rok delamo na projektu vzpostavitve krajinskega parka v Dragi. Da bi javnosti približali naravovarstvene teme, bomo pripravili eno do dve predavanji na leto.«