Alergijo je treba jemati resno

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 24. april 2008 / 06:00

Če senenega nahoda ne zdravimo ustrezno, se lahko pri približno petnajstih odstotkih bolnikov razvije v alergijsko astmo. Uspešno zdravljenje s specifično imunoterapijo. Še več v pogovoru z asist. Renatom Erženom, dr. med., iz Bolnišnice Golnik.

Kako prepoznamo alergijo na spomladansko cvetenje?

»Preobčutljivost se kaže v obliki senenega nahoda, to je alergijsko vnetje nosne sluznice in očesne veznice. Preobčutljivost povzročajo pelodi vetrocvetnih rastlin, pri katerih veter raztrosi cvetni prah daleč naokrog.

Sezona cvetenja traja od januarja do oktobra in ne samo spomladi. V prvi skupini, od januarja do marca, je skupina zgodnjih dreves, kamor spadajo leska, jelša, gaber in breza. Še posebej za lesko je značilno, da začne cveteti takoj, ko skopni sneg, včasih že konec januarja. V drugi skupini, aprila in maja, je breza. V tretji skupini, maja in junija, cvetijo trave. V četrti skupini, od poznega poletja pa vse do oktobra, so alergeni pelodi zeli (pleveli); sem sodijo trpotec, kopriva, pelin, ambrozija. Nekateri bolniki so preobčutljivi na vse te pelode in imajo simptome alergije od januarja do septembra.«

Kako prepoznamo alergijo?

»Na prvi pogled navadnega (virusnega) in senenega nahoda med seboj ne moremo ločevati. Pri obeh gre za to, da je nos zamašen, da je značilen obilen voden izcedek iz nosu, da nos srbi, da kihamo, oči so rdeče, srbijo in se solzijo. Ampak: navadni nahod traja v povprečju sedem dni, za seneni nahod pa je značilno, da se ti simptomi pojavljajo skozi daljše obdobje, vsako leto v času cvetenja določene rastline. Pri senenem nahodu se pojavljajo tudi splošni simptomi, kot so utrujenost, slabo počutje, motnje koncentracije. Seneni nahod je zelo pogost; od 20 do 25 odstotkov populacije ima večje ali manjše simptome. Alergijo je treba jemati resno. Če senenega nahoda ne zdravimo ustrezno, se lahko pri približno petnajstih odstotkih bolnikov razvije v alergijsko astmo.«

Se z alergijo rodimo, ali pa ta lahko izbruhe kadarkoli kasneje v življenjskem obdobju?

»Natančno poznamo vse mehanizme različnih tipov alergijskih reakcij. Ne poznamo pa vseh dejstev, tako na primer ne vemo, zakaj se pri nekaterih bolnikih pojavlja preobčutljivost, pri drugih pa ne. Nagnjenost k alergiji se pogosteje pojavlja v določenih družinah, ampak to še ne pomeni, da bodo otroci zagotovo nasledili alergijo po mami in očetu; imajo samo večjo možnost za to.

Prav alergični se ne rodimo, ker se imunski sitem začne razvijati šele kasneje. V otroških letih je pogostejša alergija za hrano, ki jo otroci prerastejo, če se jo obravnava na pravi način. Preobčutljivost za cvetni prah se začne v osnovni šoli, v puberteti. Zelo veliko imamo šoloobveznih otrok, ki imajo seneni nahod.«

Ali alergijo za cvetni prah lahko ozdravite?

»Alergijsko vnetje najbolj učinkovito preprečimo, če se alergenu izognemo. To seveda ni tako enostavno, saj bi se cvetnemu prahu v celoti izognili le, če bi v času cvetenja zamenjali bivalno okolje. Z določenimi ukrepi pa lahko vsaj zmanjšamo izpostavljenost alergenu. V času, ko cveti rastlina, ki nam škodi, neobvezne aktivnosti prestavimo na čas, ko je deževno vreme. Ob sončnem in vetrovnem vremenu je koncentracija cvetnega prahu v zraku visoka in takrat se poskušajmo odreči teku v naravi. Zelo koristi, če si bolniki, ki so alergični na cvetni prah, pred spanjem operejo lase in zamenjajo obleko. V obdobju cvetenja v sončnem in vetrovnem vremenu ne zračimo stanovanja, saj vam veter piha v stanovanje, obenem pa vam v posteljo napiha cvetni prah. To je tako, kot bi se zvečer ulegli na cvetočo travo. Alergijo omilimo tudi z zdravili; precej zdravil imamo, ki se uporabljajo samo lokalno, kot so kapljice za nos in oči ter spreji za nos.

Odgovor na vaše vprašanje je: alergijo se da pozdraviti z metodo zdravljenja, ki ji pravimo specifična imunoterapija, s katero pod kožo vnašamo umetno pripravljene alergene, na katere je bolnik preobčutljiv. Specifična imunoterapija ponavadi traja nekaj let. Zanjo je značilno, da nekaterim bolnikom pomagamo do te mere, da rečemo, da so alergije ozdravljeni. Ta metoda je najbolj učinkovita za bolnike, ki so preobčutljivi samo na en alergen; lahko se zgodi, da bodo šli že po prvi sezoni imunoterapije na piknik v travo, čeprav so bili pred tem alergični na travo.«

Ali lahko alergija sama od sebe mine čez čas?

»Alergija lahko sčasoma izzveni.«

So alergije v porastu? Kakšne so napovedi?

»Ljudje so čedalje bolj obveščeni, prej spoznajo, da gre za seneni nahod in zato prej obiščejo zdravnika. Zdravniki danes bolje diagnosticiramo, kot smo pred nekaj desetletji. Res pa je tudi, da se pogostost alergijskih bolezni povečuje. Dejavniki, ki na to vplivajo, so sodoben način življenja, ki je povezan s stresom, tekmo s časom, pogostimi okužbami in onesnaženim okoljem. Popularna je higienska hipoteza, ki govori, da so naši otroci v otroštvu premalo izpostavljeni umazaniji, da preveč živijo v sterilnem okolju. Na ta način se njihov imunski sistem v obdobju, ko se razvija, ne sreča z vsemi alergeni, s katerimi se mora srečati.«