Rad bi bil dober Čuk

Pred kratkim so Čuki dobili novega člana. Tako so znova štirje. Prazno mesto je zapolnil simpatični črnolasec, osemindvajsetletni Škofjeločan Jernej Tozon.

Jernej izhaja iz glasbene družine, saj je sin baritonista Tomaža Tozona, mama pa tudi poje v Slovenskem komornem zboru. Pravi, da je v njegovem primeru to pravzaprav prednost: »Glasba me spremlja že od malega. Tako oče kot tudi mama sta svoje bogato glasbeno znanje prenesla na otroke.«

Zaenkrat ne razmišlja o tem, da bi se kam selil, da bi zapustil škofjeloško okolico, saj mu nudi vse, kar potrebuje. Naravo ima praktično 'pred vrati', saj ni ravno mestni človek: »Zelo težko bi se sprijaznil z življenjem v mestu. Res pa je, da v zadnjem času domov hodim le še spat, vendar si vseeno vzamem čas in se podam na Križno goro.«

Ker je Jernej preprost fant, kljub svojemu navihanemu nasmehu in mladostniški energiji, se enostavno nisem mogla odločiti, da bi ga vikala. Ni imel nič proti tikanju, seveda se pa nisem mogla izogniti določenim osebnim vprašanjem, med njimi tudi o dekletu.

Verjetno te veliko sprašujejo, ali si si všeč. Jaz bom rekla takole: koliko časa preživiš pred ogledalom, koliko časa v fitnesu?

»Ker še vedno živim pri starših - skupaj s še dvema bratoma in najstniško sestro, je moj čas, ki ga imam na razpolago, da ga preživim v kopalnici pred ogledalom, močno omejen. Tako mi običajno zmanjka časa za 'ogledovanje' v ogledalu. Tudi za fitnes nimam časa v zadnjem času, tako da je moje telo le odraz dobrih genskih zasnov in ukvarjanja z drugimi športi.«

Napravil si vtis, da si popolnoma običajen fant. Misliš, da tvoje pojavljanje v reklamah, Saškinem videospotu ustvarja drugačno sliko? Na dolgi rok to pomeni lik, ki ustreza vsem normativom, ki ti morda niti niso ljubi ali se celo požvižgaš nanje - vedno popoln, vedno nasmejan?

»Glede na to, da sem to, kar sem, ni bojazni, da bi moje pojavljanje v medijih ustvarilo drugačno sliko o meni. Upam, da se nikoli ne bom spremenil in bom vedno ostal to, kar sem. Tudi kritikam (tako pozitivnim kot negativnim) trenutno ne posvečam preveliko pozornosti, čeprav se dobro zavedam, da obstajajo in tudi vedno bodo.«

Rumeni tisk zna biti naporen.

»Treba je vzeti v zakup, da pač brez medijev dandanes ne gre – gre pač za manj prijetno obliko promocije. Res zna biti včasih vse skupaj naporno, ampak tako pač je.«

Je Jernej oddan?

»Ja (smeh), kr lep je dan!«

Kaj si počel do trenutka, ko si postal del Čukov? Snemal reklame?

»Občasno sem tudi posnel kakšno reklamo ali videospot. Pred Čuki sem predvsem prepeval (in še vedno prepevam - kolikor mi sicer čas dopušča) v kvartetu Rož'ca, ki ga vodi moj brat Urban, ki je pravkar drugič diplomiral na akademiji za glasbo. Pel sem prav tako v mešanem ter moškem pevskem zboru Glasbene Matice v Ljubljani, ki ju je vodil moj oče.«

Glede na to, da smo se te lahko dodobra nagledali v Saškini Levinji, in se spraševali, kdo je njen skrivnostni maroški moški, za katerega se bo borila – vsaj tako poje besedilo pesmi, si kdaj ob vsem tem razmišljal o igralstvu?

»Snemanje v Maroku je bilo izjemno doživetje, saj smo se s celotno snemalno ekipo takoj ujeli. Ne razmišljam pa v smeri igralstva, ker najprej bom vso svojo energijo usmeril v to, da postanem dober Čuk.«

Kaj pričakuješ od nastopanja pri Čukih ali je to samo nov izziv? Oni menijo, da se jim s tvojim glasom odpirajo nove možnosti.

»Vem, da skupaj lahko ustvarimo veliko novega, zato se že veselim novih skupnih podvigov. Pričakovanja skupine so tudi moja pričakovanja. Mi je pa hkrati to tudi izziv in upam, da ostalih članov ne bom razočaral in jim potrdil zaupanje, ki so mi ga izkazali s tem, ko so mi ponudili častno mesto najmlajšega Čuka.«

Vprašanje časa je, kdaj ti bodo ponudili fotografiranje za kakšno izmed revij, kjer se z naslovnic smejijo simpatični in fotogenični mladeniči. Morda so ti že.

»Ja, so prišle tudi že take ponudbe, vendar me trenutno ne zanimajo. Nikoli se pa ne ve."

Kakšen bi pa moral biti honorar?

»Uuu …«

Povabijo te na koncert slovenskih glasbenic Saške Lendero, Alenka Gotar, Helene Blagne Zaman in Romane Krajnčan. Kakšno cvetje bi jim kupil?

»Vsaki bi prinesel sončnico in ji ob izročitvi povedal še kakšno lepo misel.«

Dekleta te imajo pač rada. Lahko to predstavlja problem? Oboževalk bo sedaj verjetno še več.

»Zaenkrat nimam nobenih pretiranih problemov z oboževalkami, zato tudi ni naporno. Je pa res, da upam, da bo oboževalk še več, saj to pomeni, da bo na naših koncertih veselo.«

Če bi te dveletni otrok vprašal, kdo si, kakšen bi bil tvoj odgovor? Ko je pravzaprav Jernej?

»Jernej je nekdo, ki se še vedno rad igra in upa, da bo pri tem tudi ostalo. V vsakem posamezniku se skriva otrok, ki vsake toliko časa znova plane na dan. Sicer mi pa z otroki nikoli ni bilo problem vzpostaviti stika. Rad imam otroke, zato sem se tudi odločil, da naredim srednjo vzgojiteljsko šolo in se zaposlim kot pomočnik vzgojitelja.«