Za enakost malih podjetij

Dvanajsti Dnevi slovenske obrti so potekali pod geslom Enakost malih in velikih je neenakost malih. Tokrat so sprejeli 94 zahtev slovenske obrti in podjetništva.

Bled – Za letošnje, tokrat že dvanajste tradicionalne Dneve slovenske obrti, ki jih je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije organizirala v četrtek in petek na Bledu, je mogoče reči, da so z mednarodno konferenco o zmanjševanju administrativnih ovir za mala in srednja podjetja v Evropski uniji »skočili« kar na evropsko raven. Če je bil petek namenjen predvsem izobraževanju – tokrat so pripravili izobraževalne delavnice s področja davčne in delovno-pravne zakonodaje ter raziskav, razvoja in financiranja – pa je bil tradicionalno osrednji dogodek v četrtek popoldne podelitev priznanja obrtnik leta in nato Forum obrti in podjetništva.

Letošnje je najuglednejše priznanje v obrtništvu dobil Prekmurec Ernest Bransberger iz Černelavcev, obrtnik slikopleskarstva in fasaderstva s 50-letno tradicijo in skoraj 40 zaposlenimi, pri čemer so mnogi menili, da bi priznanje zaslužil Marko Lotrič iz Selc (predstavili smo ga v prejšnji številki), ki da je podjetnik prihodnosti. Žal seveda ne gre, da bi v nekaj letih med 62 območnimi zbornicami imela ena (Škofja Loka) kar dva nosilca najvišjega priznanja.

Na forumu obrti in podjetništva lahko rečemo, da je bila zasedba omizja z vladne strani nekoliko skromnejša. Tokrat so k obrtnikom in podjetnikom poleg vodstva Obrtno podjetniške zbornice Slovenije sedli štirje ministri: za gospodarstvo Andrej Vizjak, za razvoj Žiga Turk, za kmetijstvo Iztok Jarc in obrambni minister Karel Erjavec. Ministra za šolstvo in šport je nadomeščala državna sekretarka Magdalena Švarc, ministra za okolje in prostor pa generalna sekretarka tega ministrstva Marjana Mali. Osrednja tema so bile tudi že tradicionalne Zahteve slovenske obrti, za katere je mogoče reči, da so v mandatu sedanje vlade z večjim posluhom in uresničevanjem pridobile pomen. Statistika kaže, da se je v zadnjih treh letih v celoti ali delno uresničila približno tretjina zahtev. Skupno 94 letošnjih zahtev so razvrstili v deset vsebinsko zaokroženih poglavij (davčni sistem, trg dela, administrativne ovire, poslovno okolje, znanje, ekologija, delovne razmere, ovire v EU), kot najpomembnejše pa so izpostavili deset zahtev, med katerimi sta zagotovo najpomembnejši zahtevi po ponovni uvedbi davčne olajšave za investicije in po spremembi zakona o delovnih razmerjih za odpravo rigidnosti trga delovne sile. Obljuba ministra Vizjaka, ki je seveda na forumu imel največ besede, da že pripravljajo davčno olajšavo za razvojne investicije, ni bila najbolje sprejeta. Malo za šalo, malo zares so ministru na bližnjih volitvah obljubili petsto tisoč glasov, če bodo davčne olajšave za investicije znova uvedene, sicer pa je nov sodoben tovornjak tudi razvojna investicija, smo slišali, tako kot država zamenjuje stare ruske tanke s sodobnimi Patriami …