Pomagajte, pretepa me moj otrok!

Nasilja nad starejšimi je vedno več. Predlani so v Sloveniji beležili 4.336 primerov, lani že 4.604, vse prevečkrat pa žrtve nasilja zaradi sramu molčijo. Žrtve so predvsem starejši od 75 let, bolni in gibalno ovirani.

»Starejša gospa mi je zaupala, da je sin, s katerim sama živi, do nje zelo nasilen. Da veliko pije in še tisto malo, kar zasluži, zapravi za pijačo. Preživljati ga mora s svojo skromno pokojnino, ob tem pa ji še večkrat grozi, naj mu zapiše hišo, drugače jo bo ubil. Pred njim se zaklepa v spalnico, tako da ji je enkrat celo vrata razbil,« je le ena od mnogih zgodb, ki jo pove Marjana Berlec, vodja sekcije za socialo iz Društva upokojencev Kamnik. A večina jih ostane zamolčanih za štirimi stenami. »Starejše namreč ob tem spremlja občutek sramu. Ne želijo ovaditi svojih otrok in zato raje trpijo. Pogosto pa se celo zgodi, da se niti ne zavedajo, da se nad njimi izvaja kakršna koli oblika nasilja. Premalo so namreč informirani, slepo zaupajo svojcem, ti pa pogosto grozijo in izsiljujejo. Zato našim članom predlagamo, naj se pogosteje obrnejo na brezplačno pravno pomoč, ki jo imamo organizirano,« še dodaja Berlečeva, ki je za največ tovrstnih primerov na terenu izvedela preko projekta Starejši za starejše, ki se mu je pred nekaj leti, na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije, skupaj s še 150 društvi priključila tudi kamniška upokojenska organizacija.

Oblik nasilja je veliko

Stroka, ki se je s področjem nasilja nad starejšimi bolj poglobljeno začela ukvarjati šele v zadnjem času, opozarja, da pod nasilje še zdaleč ne sodijo le fizične zlorabe, temveč tudi zanemarjanje starejših oseb, odtegovanje ali vsiljevanje zdravil, klofutanje, zmerjanje, poniževanje, žaljenje, grožnje, zaklepanje v stanovanje, odrekanje stikov z drugimi, kraja denarja, ponarejanje podpisov starejših oseb, prisila k podpisu pogodbe in mnoge druge oblike fizičnih, psihičnih in finančnih zlorab.

Starejši niso zaščiteni

»V Sloveniji smo o tovrstnem nasilju javno spregovorili šele pred osmimi leti, a še to le v nevladnih organizacijah, saj državne ustanove temu vprašanju niso namenjale pozornosti,« opozarja Angelca Žiberna, upokojena socialna delavka in dolgoletna strokovna sodelavka Zveze društev upokojencev Slovenije, ki se s problematiko nasilja nad starejšimi ukvarja že vrsto let. »Nasilje je odmev družbe na vrednotenje staranja kot nekaj nezaželenega, obremenitev družbe, v smislu, da starejši samo trošijo. Stereotip, da so starejši ljudje le privesek družbe, je precej razširjen, zato so starejši socialno izključeni na mnogih področjih. Stroka na te pojave dolgo ni reagirala, zato so starejši ta dejanja jemali kot usodo staranja in podedovano revščino zavrženosti. Država je s sprejetjem zakona o preprečevanju nasilja v družini naredila pomemben korak k reševanju problematike, a za boljše rezultate je nujno tesnejše sodelovanje nevladnih organizacij, ki 24 ur delujejo neposredno v okolju, kjer težave nastajajo. Pričakujem tudi večjo aktivnost socialnih in zdravstvenih služb, parlamenta, občinskih svetov. Za boljšo socialno kulturo bo treba več narediti tudi v šolah,« je pomen ozaveščanja izpostavila Angelca Žiberna, ki vzroke za molk prizadetih oseb vidi v tem, da starejši niso zaščiteni, za njih ni varnih hiš in zadosti domov, kamor bi se zatekli v krizni situaciji.

Seznanjanje javnosti o problemih

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve s statističnimi podatki s tega področja ne razpolagajo, so se pa problematike lotili z nekaterimi ključnimi dokumenti, predvsem s pred dvema letoma sprejeto strategijo solidarnosti, sožitja in kakovostnega staranja prebivalstva do leta 2010, v kateri je posebej izpostavljen prav boj proti zlorabam in nasilju nad starejšimi ter predlogi za njihovo zaščito. »Prvi korak k zavedanju o tem problemu mora biti ozaveščanje in seznanjanje javnosti o problemih zlorab nad starejšimi. Menimo, da je ena od pomembnih ključnih točk spremeniti kulturo ljudi, ki se morajo že od mladih nog zavedati, da je starost nekaj, kar bodo doživeli tudi sami. Vsakdo med nami mora začutiti, da starost ni zadeva drugih, nekaj, kar se ostalih generacij ne tiče. Kakovostno življenje v starosti mora biti cilj vseh nas,« še razmišljajo na ministrstvu.

Prepoved približevanja

Pomemben člen pri reševanju nasilja nad starejšimi je tudi policija. Policisti ugotavljajo, da je dejavnik, ki zelo pogosto spremlja tovrstno nasilje, alkohol in da slovenska zakonodaja pozna zelo učinkovit ukrep, ki pogosto reši navidezno brezupne družinske razmere – prepoved približevanja. »Vpleteni v času izvajanja prepovedi spoznajo okoliščine, ki problem pogosto rešijo. Kršitelji zaradi šokantnega posega, v nekaterih primerih do 60 dni prepovedi približevanja osebi ali določenemu kraju, odpravijo vzroke. Na območju Policijske postaje (PP) Kranj, ki zajema občine Kranj, Cerklje, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko, zabeležimo povprečno 24 dogodkov, povezanih z družinsko problematiko na mesec, v lanskem letu pa smo izrekli pet ukrepov prepovedi približevanja,« pravi Matjaž Završnik s PP Kranj.

Nekateri so pripravljeni vse potrpeti

Žrtve se po pomoč pogosto zatečejo tudi na centre za socialno delo. »V letošnjem letu takih primerov še nismo imeli, je pa res, da se starejši ljudje zelo težko odločijo, da pridejo do nas, zaradi sramu, da se jim kaj takega sploh dogaja, in strahu pred posledicami. Vem za primer starejše gospe, ki se je obrnila na nas in tudi na policijo in so se po tem ukrepanju njeni odnosi s prej zelo nasilnim sinom izboljšali,« je povedala Danica Kropivšek s Centra za socialno delo Kamnik, in dodala, da je nekoliko več tovrsnih žalostnih zgodb na podeželju, kjer starejši zaradi krščanske vzgoje živijo v prepričanju, da je v življenju pač treba vse potrpeti. Njena sodelavka Maja Gradišek dodaja, da se starejši k njim sicer obračajo z zelo velikimi pričakovanji. »Mi jim lahko le svetujemo, kam vse se lahko obrnejo in kakšne vrste pomoči so jim na voljo. Te žrtve so pogosto zelo prizadete, razočarane in obupane.«