Čevljarska nostalgija

Minuli konec tedna so s svojim odnosom do dediščine svojega kraja navdušili učenci in učitelji Osnovne šole Žiri: skozi celo šolsko leto so spoznavali žirovski čevljarski nekoč in danes, za sklep pa svoje delo prikazali na lepi predstavi, poučni razstavi in v zanimivi publikaciji.

Še pred dobrimi dvajsetimi leti je bila Gorenjska najbolj čevljarska pokrajina v Sloveniji in najbrž tudi v tedanji Jugoslaviji. Tu so bile tri velike tovarne obutve: Peko, Planika in Alpina. V 90. pa je to panogo zajela huda kriza. Industrijska proizvodnja čevljev se je začela seliti v dežele s ceneno delovno silo, zlasti na Kitajsko. Planika globalizacije ni preživela, Alpina in Peko sta jo in delata razmeroma uspešno, le število zaposlenih se je zmanjšalo za več kot polovico. Skupina Alpina je globalno podjetje. Sedež in matično tovarno ima v Žireh, prodajna podjetja po vsem svetu, tovarne pa še v Bosni, Romuniji in na Kitajskem.

Čevljarstvo je bilo v 20. stoletju osrednja dejavnost na Žirovskem. Alpina je zaposlovala več kot polovico delovno aktivnih Žirovcev. Zdaj je večina teh v pokoju. Med tistimi, ki še delajo v tovarni, je pravih čevljarjev le še za vzorec. Ko rečem »pravih«, mislim na tiste, ki še znajo samostojno izdelati čevelj od začetka do konca. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da čez dobrih deset let ne bo v Žireh nikogar, ki bi še znal narediti čevelj. Obrtnika že zdaj ni nobenega.

Čevljarstvo torej odhaja, spomin nanj ostaja. Še več: priča smo nekakšni nostalgiji po zlatih časih te dejavnosti. Še posebej pa je treba pozdraviti projekt, katerega so ga v tem šolskem letu izvedli učitelji in učenci Osnovne šole Žiri, ki jo vodi ravnatelj Marijan Žakelj. Povezali so se z Alpino, si ogledali proizvodnjo, obiskali so jih upokojeni in še aktivni čevljarji in jim nazorno razložili svoje delo. »Z različnimi oblikami in metodami dela pri rednem pouku, na razrednih urah, v interesnih dejavnostih in z raziskovalnim delom so učenci spoznavali zgodovino čevljarstva v Žireh, način izdelave obutve nekoč in danes, pogoje dela in življenje delavcev – čevljarjev, način šolanja itd. Lotili so se tudi uporabe preprostih metod proučevanja, pisnega in likovnega ustvarjanja, zbiranja čevljev in čevljarskih pripomočkov, izdelovanja različnih obuval itd.« Tako je v publikaciji, ki jo je šola izdala, zapisala učiteljica Minka Kokalj, vodja tega projekta. Njegov vrhunec je bil minulo soboto in nedeljo, 29. in 30. marca 2008. V soboto ob 11. uri so v telovadnici šole priredili lepo in nadvse zanimivo predstavo, z besedo in pesmijo ponazorili celo mnoštvo čevljarskih utrinkov. Na hodniku šole so postavili razstavo. Tisti, ki smo jih prišli pogledat, smo odšli navdušeni.

Čevljarstvo je bilo nekoč predvsem delo, možnost zaslužka. Z leti pa je nastala tudi posebna čevljarska kultura, pomemben del krajevnega izročila, najbolj razpoznaven del žirovske kulturne dediščine. To je treba varovati ne glede na to, kaj se bo s čevljarstvom dogajalo v prihodnje. Alpina bo že našla možnosti za razvoj tudi v novih gospodarskih razmerah in žirovska čevljarska tradicija še ni zamrla. Vprašanje, na katerega v tem trenutku ni mogoče odgovoriti, pa je: kako nagovoriti vsaj koga od mladih, da bi se izučil za čevljarskega mojstra in tudi v 21. stoletju opravljal to starodavno obrt? Kdove, mogoče pa se bo za to delo ogrel kateri od učencev, ki so sodelovali v šolskem čevljarskem projektu?