Šestdeset izjemnih pevskih let

Za Francem Legatom iz Zabreznice je 60 ustvarjalnih pevskih let.

Franc Legat je vsestranska osebnost. Vse življenje je razpet med poklicnim in ljubiteljskim delom. Tokrat se bomo osredotočili na njegovo zborovsko petje. Na tem področju je prava legenda, šestdeset ustvarjalnih let je za njim. Petje je njegova velika ljubezen in zanj je kot na kožo napisan rek: Kdor poje, zlo ne misli. Njegov tenor odmeva povsod, kjer se srečujejo ljubitelji zborovskega petja. Na domačih nastopih, po Sloveniji, v zamejstvu in drugih državah.

»Danes kar težko verjamem, da je minilo šestdeset let. Vse skupaj se je začelo 8. marca 1948, ko sem prvič zapel z domačim zborom v Žirovnici ženskam za njihov praznik. Pel sem pri različnih zborih, največ pri domačih v okviru kulturnega društva. Najdlje, trideset let sem bil član okteta, ki ga je vodil Marjan Jemec. Zatem sem pomagal pri Vasovalcih, bil pri Mešani pevski skupini. Sedaj od leta 1989 pojem v kvintetu v Žirovnici, ki ga tudi vodim. Lepi so tudi spomini iz mladosti, ko sem pet let prepeval v Akademskem pevskem zboru v Ljubljani.«

Koliko se je nabralo nastopov v teh letih?

»Zagotovo več kot tri tisoč. Potem so še vaje, redne in pred vsakim nastopom. Tudi število pesmi je zajetno. 410 smo jih prepevali z oktetom, potem so še druge, mislim, da je vseh kar okoli sedemsto. Ob tem sem še posebej ponosen, da v vseh letih niti enega nastopa nisem odpovedal.«

Katere zvrsti pesmi so vam najbolj pri srcu, katere ste v tem času zapeli največkrat?

»Blizu mi je vedno lepa koroška ali slovenska narodna pesem, pa planinska, tudi partizanska, tudi odlomki iz oper in operet. Mislim, da sem z zbori največkrat pel pesem Bodi zdrava domovina Benjamina Ipavca in Koroški venček Mi smo mi Pavla Kernjaka. Sam osebno izredno rad zapojem Večerni zvon. Posebej v cerkvi je izvedba veličastna. Ne smem pozabiti omeniti Prešernovih uglasbenih pesmi. Dvanajst jih prepevamo z zbori, Zdravljico v sedmih različnih izvedbah. Vedno znova in znova se rad vračam v Vrbo, kjer je vsak nastop v čast Prešernu lepo doživetje.«

Franc ni le član pevskih zborov, ves čas opravlja tisoč drobnih organizacijskih del. Po šestdesetih letih seveda ne misli odnehati s petjem. »Moram reči, da mi glas še kar dobro služi, le malo imam občutek, da sem se postaral. Najlepše je spoznanje, da mi nikoli ni bilo žal, da sem toliko časa namenil petju. S kvintetom, ki ga vodim, naredimo še okoli petinštirideset nastopov na leto.«

Bil je tudi smučarski skakalec in dolgoletni trener v klubu. Izdal je pet knjig, ki so vezane na zgodovinske dogodke v vaseh pod Stolom. Lotil se je pisanja o zgodovini društva upokojencev in o skakalnem športu. Še danes piše strokovno literaturo, povezano z njegovim poklicem, ki ga je kot inženir metalurgije opravljal v leški Verigi. »Pišem zato, da se ohranijo dragoceni podatki iz bogate in pestre zgodovine, na katero moramo biti ponosni.«

Franc Legat ima natančno izpopolnjen delovni ritem, nič ni vmesnega, nekoristnega časa. »Enostavno se ne počutim dobro, če nič ne delam,« pove z nasmeškom in z mislimi je že pri naslednjem opravilu.