Zvesti kot psi, a vendar drugačni

Besedilo: Alenka Peternel
petek, 28. marec 2008 / 06:00

(Vsaka podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna.)

Vedno znova se mi kot ženski zastavlja vprašanje, s katerega planeta so moški? Bitja, brez katerih ne moremo in jih hkrati ljubeče sovražimo? Bitja, ki nas vedno znova razvajajo, presenečajo, (raz)očarajo, ki kot psički pomigajo z ušesi, ko je bila na mizi dobra južina ali ko jim namignemo, da bi se rade z njimi malo pocrkljale … Na videz znajo biti tako neranljivi in močni, a se v resnici v njih skrivajo krhke duše, ki hrepenijo po nepojemljivem viru ljubezni, razumevanja, objemov, dotikov …

In vendar naj se vrnem k naslovu. Tudi psički, pa naj še tako lepo delamo z njimi, se kdaj pa kdaj nepredvidoma (pri moških je to običajno prazna luna) odtrgajo iz navidezne verige in se gredo v svet pozabavat po svoje. Po možnosti na meglen, deževen dan in se po potepu vsi mokri in utrujeni od pohajkovanja vrnejo (zatečejo) nazaj domov, v toplo naročje ali uto. In ko se tako nedolžno zopet stisnejo k nam in pogledajo s tistimi toplimi učki ter pomigajo z repkom,… si ne moremo kaj, da jih ne bi pobožale po premočeni dlaki in v trenutku je vse pozabljeno.

No, in če se od psičkov vrnemo nazaj k moškim, za ženske k večni uganki. Vedno sem si želela, da bi lahko za en sem dan smuknila v moške možgane in srce, da bi lažje razumela ta naš paralelni svet, od katerega je odvisno naše počutje, naš dan, naše srce. Ste tudi ve pomislile oz. si zaželele podobno? Sprašujem se, če si tudi moški razbijajo glavo z vprašanji o ženskah, o stvareh, ki jim nikoli ne bodo jasne? Ali pa se s tem sploh ne dajo motiti in raje spijejo kakšno pivo in debatirajo o športu.

In kako Francelj in Francka odreagirata, ko se konča njuna zveza?

FRANCELJ (potoži prijatelju) S Francko nisva ančvč ukp,…..

PRIJATELJ: A boš en pir?

FRANCELJ: No, pa ga bom!

PRIJATELJ (čez pet ur,…) A boš še enga?

FRANCELJ: No, pa ga bom!

Pa Francka?

FRANCKA: Veš, s'm Franceljno pavedava tasvoj',…N'čvč nisva ukp. Sm mu pavedava, da nočm vč u kletke žvete, pa tud č'j zvata,… (čez pet ur) …Ampak veš, Mojčca, Francelj je bil pa useglih uredu pobč. Joj, ga že kr mau pagrešam,… Ej, a mislš, da bi ga paklicava? (jokajoče sprašuje in si čisti močno razpacan make up z obraza) Ah, ne. bom prvč atročja izpadva,… Boh ve, kaga zdj deva,… A sliš'š ta pesm, k'je glih zdj pa radijo? Joj, me tko na njga spone,…To nek'j pamene! A ga res nebe paklicava? Kaga prajš, Mojca?