Evropeizacija Balkana

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 2. december 2023 / 08:34

Po letu 1991 se je na teritoriju nekdanje Jugoslavije, ki bi bila letos stara osemdeset let, zgodila balkanizacija, država je razpadla. Od takrat se dogaja obratni proces: da se vsi deli nekdanje države znova povežejo v EU …

Po balkanizaciji evropeizacija?

Vzemimo za izhodišče mednarodno uveljavljeni pojem balkanizacija. Ta pomeni: »prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan« (Fran). Trideset let po začetku razpadanja Jugoslavije ugotavljamo, da se od takrat dogaja obratni proces, katerega težnja je, da se vsi deli nekdanje države znova povežejo v EU. Sloveniji in Hrvaški je to že uspelo. Črna gora in Makedonija sta na poti v povezavo. V nemirni Bosni in Hercegovini o tem še ni soglasja. Srbija in Kosovo pa morata najprej premagati svoj medsebojni konflikt. Upamo, da jima uspe.

Jugoslovanski spomeniki

Na »drugo« (Titovo) Jugoslavijo spominjajo številni spomeniki. Pri vseh je očitna visoka estetska ambicija, drugo pa je vprašanje, kako so ti spomeniški objekti vzdrževani. Preberimo si ta »top ten« seznam: »1. Makedonium, Kruševo, Makedonija. Na hribu Gumenje ob makedonskem Kruševu stoji spomenik Makedonium, posvečen ilindenski vstaji. Delo kiparja Jovana Grabulovskega je videti kot vesoljska ladja, a je po osamosvojitvi postal eden osrednjih makedonskih spomenikov. Konkurira mu lahko le še spominski park Tošu Proeskemu, ki je prav tako v Kruševu. / 2. Spomenik taborišča Jasenovac, Jasenovac, Hrvaška. Kamniti cvet kiparja Bogdana Bogdanovića so postavili leta 1966 na prostoru taborišča Jasenovac in je del spominskega območja taborišča. Avtor, ki je bil pozneje župan Beograda, je imel spomenik za svoje življenjsko delo kot opomnik na trpljenje med vojno. / 3. Spomenik padlim na Kozari, Mrakovica, Bosna in Hercegovina. Leta 1972 so padlim na Kozari zgradili 33 metrov visok spomenik, delo kiparja Dušana Džamonje. Je eden redkih spomenikov NOB, ki je zgledno vzdrževan in še vedno obiskan. / 4. Spomenik bitke na Sutjeski, Tjentište, Bosna in Hercegovina. V Nacionalnem parku Sutjeska je 19 metrov visok spomenik Miodraga Živkovića v spomin na eno največjih bitk druge svetovne vojne na področju Jugoslavije. Je del spominskega kompleksa Dolina herojev, ki je bil nekoč center najrazličnejših prireditev in zletov. / 5. Spomenik žrtvam fašizma, Sanski most, Bosna in Hercegovina. Avtor Petar Krisić je spomenik zasnoval leta 1971. Razglašen je za bosanski nacionalni spomenik, a trenutno zanj nihče ne skrbi in je hudo poškodovan. / 6. Spomenik Dražgoške bitke, Dražgoše, Slovenija. V spomin na dražgoško bitko so leta 1976 postavili spomenik, delo arhitekta Borisa Kobeta in kiparja Stojana Batiča, dodani so mu mozaiki Iveta Šubica. Visok je 12 metrov, zaživi pa vsako leto ob pohodu po poteh dražgoške bitke. / 7. Spomenik revolucije narodov Moslavine, Podgarić, Hrvaška. Kipar Dušan Džamonja je zaslužen tudi za deset metrov visok in 20 metrov širok spomenik revolucije, ki ga je leta 1967 odkril Josip Broz - Tito. Simboliziral naj bi krila svobode, v njegovi notranjosti pa je kostnica padlih partizanov. / 8. Hrib svobode, Ilirska Bistrica, Slovenija. Leta 1965 so na Brinškovem hribu pri Ilirski Bistrici postavili osem metrov visok spomenik, posvečen spominu na tretjo prekomorsko brigado. Spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija in arhitektke Žive Baraga. / 9. Spomenik vstaje narodov Banije in Korduna, Petrova gora, Hrvaška. Spomenik je delo avtorja Vojina Bakića in so ga gradili deset let, dokončali pa leta 1982. Zgrajen je iz švedskega jekla, ki je stalo več kot vsa celotna gradnja spomenika. Med vojno, pa tudi še zdaj, je jeklo iz spomenika tarča tatov surovin, ki ga odvažajo tako rekoč s tovornjaki. Pred kratkim je skupina umetnikov začela akcijo za zaščito spomenika. / 10. Spomenik padlim srbskim in albanskim borcem, Kosovska Mitrovica, Kosovo. V letih od 1960 do 1973 je Bogdan Bogdanović snoval tudi spomenik padlim srbskim in albanskim partizanom. Očitno še iz časov absolutnega bratstva in enotnosti. Zdaj se nekako ne morejo zediniti, ali je spomenik posvečen bolj srbskim ali bolj albanskim partizanom.« (Vir: siol.net) Jugoslavija je razpadla, njeni spomeniki ostajajo.