Albina in Albin po petih desetletjih znova pred oltarjem

Albina in Albin sta potrdila poročne zaobljube

Albina in Albin Mesec s Sv. Lenarta sta v začetku februarja slavila zlato poroko.

Sv. Lenart - Civilna poroka je bila 2. februarja 1958 v Poljanah, cerkvena pa v domači cerkvi pri Sv. Lenartu, kjer sta poročne zaobljube ponovila tudi po petih desetletjih. Albin je domačin, Albina pa iz Žetine v Poljanski dolini. Kako sta se našla mlada človeka iz dveh nasproti ležečih dolin, oba z enakima, za tisti čas nenavadnima imenoma, za nameček pa sta oba rojena še na isti dan, 27. februarja, Albin leta 1930, Albina leta 1933. Spoznala sta se na veselici v koči na Starem vrhu, potem pa je Albin hodil vasovat v dve uri oddaljeno Žetino. Včasih so si bili ti kraji še bolj oddaljeni, s Sv. Lenarta je do Luše vodil le kolovoz, tako da mladi iz teh krajev niso imeli možnosti, da bi si poiskali delo kje v dolini ali da bi se šolali. Albina si je zelo želela v šole, a ji ravno zaradi tega ni bilo dano. Vmes je bila še vojna, ki je prekinila Albinovo šolanje, tako da se je dobro naučil brati in pisati šele pri vojakih. Vojsko pa je služil kar tri leta, pozneje je šel še na udarniško v Beograd.

Toda Albini in Albinu ni bilo odveč, da sta ostala na domači kmetiji. Delo je bilo težko, dolgo pretežno ročno, vendar sta ga imela rada. Pozneje so ga olajšali stroji, Albin pa se je začel ukvarjati tudi z lesom, ker so bili pogoji boljši.

Danes so se razmere na kmetiji, ki ima 26 hektarjev gozda in 6 hektarjev obdelovalnih površin, spremenile in dejstvo, da so na precej oddaljeni kmetiji, ne moti več. Sin Boris ima namreč doma obrat za izdelavo žag Mebor, ki posluje po vsej Evropi. Albina in Albin imata štiri otroke, najstarejši je Roman, za njim so Mojca, Boris in Milojka, in razen Mojce so vsi zaposleni v domačem podjetju. Imata tudi dvanajst vnukov.

Vsa družina, razširjena z bratranci in sestričnami ter prijatelji, se je udeležila njune zlate poroke. Če bi bilo vreme lepše, bi se k poroki popeljala s kočijo, tako sta se s sinovim avtom. V cerkvi sta si znova izmenjala prstana. Albina je prvega izgubila pri ročnem pranju, Albin pa ga je poškodoval pri kmečkem delu. Zlata poroka, ki so jima jo pripravili otroci, za njiju pomeni nekakšno zahvalo, da sta toliko let preživela skupaj. Vsakemu paru to ni dano. Želimo jima, da bi zdrava in srečna dočakala tudi naslednjo okroglo, biserno poroko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / četrtek, 11. september 2014 / 12:05

Svetovni dan fizioterapevtov

Osmega septembra 1951 je bilo ustanovljeno Svetovno združenje fizioterapevtov, ki povezuje 350 tisoč fizioterapevtov, članov nacionalnih fizioterapevtskih organizacij iz 106 držav. Globalni slogan...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Za petino manj dela za študente

Gospodarska kriza klesti tudi ponudbo del za dijake in študente, ki delajo preko mladinskih in študentskih servisov.

Gospodarstvo / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Jeseni protest iz obupa

V Sindikatu kmetov Slovenije so zaradi kritičnih razmer v kmetijstvu začeli priprave na jesenski "protest iz obupa", v kratkem pa bo začela delovati tudi skupina za izhod iz krize.

Kronika / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Komentar: Izzivanje nesreče

Gore so lahko tudi poleti nevarne. Tega dejstva se nekateri obiskovalci premalo zavedajo. Če bi upoštevali opozorila gorskih reševalcev, slednji ne bi imeli toliko dela z iskanjem pogrešanih oseb...

Prosti čas / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Odšel je s trdim (69)

»Lahko pridem, ženska? Me boš crkljala, božala in razvajala?« Klasičen stavek, ki ga je Aleš ponavljal že pol leta. Včasih je le obrnil situacijo in namesto 'pridem' vstavil 'prideš'....

Kranj / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Samotni iskalec resnice

Radovan Rakovec - Ma (raddcharta) iz Zg. Bitenj, avtor knjige Od prebujanja vesolja do prebujanja človeka, kjer gre po njegovih besedah za zapise mističnih doživetij.