Sindikati nočemo stavk

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / torek, 25. marec 2008 / 06:00

Ne želimo biti konfliktneži, ki so v sporu z delodajalci, pač pa z njimi želimo dialog, pravi Rajko Bakovnik, novi predsednik Sveta gorenjskih sindikatov.

Novi predsednik ste od začetka marca, katere so vaše prve naloge?

»Kot vam je znano, je bil pred nedavnim sprejet zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in pobudniki za uveljavitev tega zakona v podjetjih so lahko delodajalci, zaposleni, predstavniki svetov delavcev, sindikati ali delavski zaupniki. Svojim članicam smo predlagali, da sindikati v podjetjih sprožijo to pobudo. Zakaj se nam tako mudi? 29. marca začne veljati zakon, formalne sklepe v zvezi z uveljavljanjem tega zakona morajo sprejeti skupščine podjetij, te pa se dogajajo ravno sedaj, in če jih zamudimo, participacije pri dobičku za prihodnje leto še ne bo mogoče uveljaviti, pač pa šele leta 2010. Ta zakon sicer predvideva prostovoljno delitev dobička, ne obvezno.«

Kaj pričakujete v podjetjih, kjer imate svoje članstvo?

»Ponekod je čutiti dvom, da bi bili delodajalci pripravljeni na delitev dobička. V podjetjih, kjer uspešno poslujejo, ta pripravljenost obstaja, saj v upravah vedo, da s tem lahko zaposlene motivirajo. Ponekod se tudi bojijo, da bi lahko delodajalci sicer to sprejeli, po drugi strani pa bi klestili pri plačah in drugih pravicah iz delovnega razmerja. Zakon pa izrecno določa, da delitev dobička ne sme vplivati na že pridobljene pravice delavcev iz naslova plač. Kaj pa še ne pridobljene pravice, za katere se še pogajamo? Seveda bodo imeli v teh primerih delavci raje vrabca v roki. O vseh teh možnostih se bomo vsekakor še pogovarjali na sestankih s članicami.«

Kako ocenjujete sindikat, ki ste mu postali predsednik?

»V ta sindikat sem prišel na dobro dediščino, Svet gorenjskih sindikatov (SGS) je dobro organiziran, ima zagotovo najmočnejšo pravno službo v Sloveniji, ki je strokovno dosegljiva vsem našim kolektivnim članicam kot tudi posameznikom. Lahko preventivno delujemo z nasveti, ta oblika pravne pomoči je drugje v Sloveniji precej siromašna. V SGS sem prišel, ker verjamem v razvoj sindikalizma. Dokler bo tržno gospodarstvo in v njem kapitalistična razmerja, bodo potrebni tudi sindikati. Če pri nas v Sloveniji le bežno spremljaš sindikalno sceno, bi še letos na začetku leta lahko dobil vtis, da so sindikati v Sloveniji izjemno močni. Res imajo močno sistemsko vlogo, skozi Ekonomsko socialni svet imajo močan vpliv na delovnopravno zakonodajo. Po drugi strani pa je paradoks, da kvaliteta delovnega življenja, varnost delovnega mesta, socialne pravice zaposlenih še nikoli niso bile bolj ogrožene kot sedaj. SGS je manjši območni sindikat, naše članstvo se giblje okoli deset tisoč. Organizacijsko pa smo močni. Kolikor se mi je v tem mesecu uspelo srečati s predsednicami in predsedniki sindikatov naših članic, se tudi v teh podjetjih dogajajo lastninske spremembe, zaposleni pa v strahu spremljajo te zadeve, da se ne bi ponovila zgodba, kakršno denimo poznamo iz Gorenjskih oblačil. Vsa tekstilna in konfekcijska podjetja, ki so še ostala, so pred lastniškimi spremembami, ki pri delavcih zbujajo strah, ali bodo še ohranili delovna mesta.«

Kaj lahko v sindikatih naredite?

»Odločili smo se, da bomo poskušali že vnaprej organizirati pogovore s predsedniki uprav in z lastniki. V poslovne odločitve se sicer sindikat ne more vtikati, lahko pa informativno pridobi podatke o namerah v podjetjih, da se lahko pravočasno organiziramo in delavcem ponudimo najboljšo možno pomoč, v skrajnem primeru, ko bi denimo podjetja zaprli, da jim zagotovimo optimalne in pravočasne odpravnine in s tem socialno varnost.«

SGS ni reprezentativni sindikat. Ali zaradi tega kaj izgublja?

»Ovire v smislu strokovnosti, akcijske usposobljenosti in delovanja na terenu ni nobene. Izgubljamo pa vsi, organizirani v ta sindikat, s tem, ko nimamo možnosti vplivati na sprejemanje delovnopravne zakonodaje. V svoj program sem dal tudi nalogo, da v prihodnosti SGS pridobi reprezentativnost, saj s svojim znanjem in izkušnjami želimo vplivati na sprejemanje ključnih odločitev v socialnem dialogu. Poti je več: lahko se z največjimi sindikati v Sloveniji pogovarjamo, da se jim pridružimo (ob tem bi ohranili lastno samostojnost in organiziranost) ali pa najdemo stik s še ne povezanimi območnimi ali panožnimi sindikati v Sloveniji, da organiziramo skupno novo centralo in pridobimo reprezentativnost.«

Kako gledate na vlogo sindikata v odnosu do delodajalcev?

»Na sindikate ne gledam kot na konfliktneže, ki povzročajo težave delodajalcem, ampak želimo v SGS dvigniti strokovnost in delovati preventivno v podjetjih. Želimo biti zraven, preden nastanejo spori, takoj na začetku, ko se pojavijo problemi, ne da jih potem lahko le še gasiš. Želimo postati enakopraven partner delodajalcem pri uveljavljanju ekonomskega standarda in pravic zaposlenih. Ne želimo stavk, naš cilj je doseči to, da bodo tudi zaposleni deležni uspeha podjetja. Za pošteno delo bomo vedno zahtevali tudi pošteno plačilo, saj če so kazalci podjetja uspešni, ni vrag, da ne bi človeka vrednega življenja omogočili tudi vsem zaposlenim z ustreznimi plačami. Za takšno preventivno delovanje bomo izobraževali naše sindikaliste in izboljšali njihovo kompetentnost, da bodo boljši in uspešnejši sogovorniki upravam.«