Jožica Žnideršič in Vincencij Demšar (Foto: arhiv Občine Škofja Loka)

Stotnija igralcev za pasijon

Društvo Sotočje nadaljuje tradicijo nekdanjega prosvetnega društva. Sodelujejo tudi pri Škofjeloškem pasijonu, za katerega bodo tudi prihodnje leto prispevali svoje igralce.

Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje je nastalo leta 1996, združilo pa je takratni cerkveni mladinski pevski zbor in vsakoletni prireditvi miklavževanje in praznovanje materinskega dne. Od tod ime Sotočje, pa tudi zaradi dejstva, da delajo na sotočju obeh Sor. Ker so dediči nekdanjega prosvetnega društva, bi to ime radi zaščitili na podoben način, kot je občina zaščitila ime Sokolski dom. Predsednika Vincencija Demšarja in tajnico Jožico Žnideršič smo k besedi povabili zato, ker je društvo eno tistih, ki je s svojimi člani v preteklosti množično sodelovalo pri Škofjeloškem pasijonu, enako namerava tudi prihodnje leto. Sicer združuje vrsto dejavnosti, od etnološke, fotografske, zgodovinske, dramske, literarne in pevske do planinsko-romarske, če naštejemo le nekatere. V okviru zgodovinske vsako leto sodelujejo na Venerini poti, kjer imajo svojo klado (za sramotilne namene), tam ponujajo tudi loško medlo. Igrajo tudi prizore iz Tavčarjeve Visoške kronike. S sogovornikoma je beseda sicer tekla o mnogih dejavnostih (zadnja je bila delavnica butaric za cvetno nedeljo, sedaj se polno pripravljajo na proslavljanje materinskega dne), vendar se ustavimo pri Škofjeloškem pasijonu, pri katerem je v letih 1999 in 2000 z veseljem sodelovala poldruga stotnija njihovih članov.

»Naše društvo je priskrbelo številne igralce za Škofjeloški pasijon, kjer smo imeli dva samostojna prizora, za enega pa smo posodili svoje ljudi. Tako smo sodelovali v sedmem, desetem in deloma enajstem prizoru,« povesta Vincencij Demšar in Jožica Žnideršič. »Tudi za pasijon, ki bo prihodnje leto, bomo zagotovili 150 ljudi. Sedaj obnavljamo seznam, personalni del tako rekoč že polno teče. S Škofjeloškim pasijonom pa letos povezujemo še eno dejavnost. V okviru planinsko-romarske dejavnosti prirejamo romanja v različne kraje. Tako smo ob 1. maju 2004, ko je bila Slovenija sprejeta v Evropsko unijo, »peš romali v Evropo«, kar je posnela tudi ena od televizij. Letos načrtujemo romanje na sedež ene od slovenskih škofij, kjer bomo škofu izročili vabilo na Škofjeloški pasijon.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 23. marec 2007 / 06:00

Nominator 242

Pred leti, ko se mi je v nekem čudnem obdobju »sesul« želodec, vem le, da ne zaradi zaljubljenosti, sem rešitev našel pri dr. Petru Papugi, zdravniku, akupunkturistu, mojst...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 20. avgust 2019 / 10:55

Narodi morajo držati skupaj

Ko so leta 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje padle državne meje s sosednjimi državami, so po mnenju številnih padle tudi meje v glavah. Obiskovalci Plesa brez meja na prelazu...

Naklo / torek, 20. avgust 2019 / 10:53

Intenzivna gradnja Glavne ceste skozi Naklo

Naklo – V tem času se intenzivno gradi Glavna cesta skozi Naklo, najgloblje instalacije za fekalno in meteorno kanalizacijo so zaključene, zdaj umeščajo telekomunikacije, elektro naprave in postavl...

Kronika / torek, 20. avgust 2019 / 10:50

Jeseničan tihotapil tujce

Murska Sobota, Jesenice – Jeseničana Maria Nuždića so pred dnevi na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsodili na leto dni zapora in dva tisoč evrov denarne kazni, ker je iz Hrvaške v Pomurje tihota...

Razvedrilo / torek, 20. avgust 2019 / 10:46

Vaška uspešnica

Kmečki praznik pod Storžičem so v Bašlju letos organizirali že štiriintridesetič. Vreme je bilo kot naslikano, dogajanje pa letos prava uspešnica.

Rekreacija / torek, 20. avgust 2019 / 10:38

Ob Nežiderskem jezeru (5)

Bratislava je glavno mesto Slovaške in tudi največje mesto te države. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok, n...