Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 25. december 2007 / 07:00

Praznični dnevi so ujeli tudi Marlenno

Božičnemu vzdušju ste se lahko prepustili že v soboto. Z božičnimi melodijami so nas obdarili Saša Lendero, Pop Design z Miranom Rudanom in drugi izbrani glasbeni gostje. Večino časa je Marlenna...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sobota, 22. december 2018 / 18:50

Božični koncert in dobrodelni bazar

Dijaki Gimnazije Jesenice so tudi letos pripravili božično-novoletni koncert in dobrodelni bazar.

Kranjska Gora / sobota, 22. december 2018 / 18:49

Potrdili proračun za prihodnje leto

Kranjskogorski občinski svet je v sredo potrdil dvanajstmilijonski proračun za prihodnje leto. Poudarek cestni infrastrukturi in urejanju parkirišč, sredstva tudi za začetek gradnje novega vrtca v Moj...

Radovljica / sobota, 22. december 2018 / 18:49

Nova vodstva krajevnih skupnosti

Radovljica – Od dvanajstih krajevnih skupnosti občine Radovljica jih bodo v novem mandatu le pet vodili isti predsedniki kot v prejšnjem: Izidor Arih ostaja predsednik sveta KS na Brezjah, Dušan Be...

Gospodarstvo / sobota, 22. december 2018 / 18:47

Od letal do posla s štruklji

Gost nedavnega Kreativnega podjetniškega večera v Tržiču je bil Miro Cerkovnik, direktor in lastnik podjetij Consult Commerce in Fine Culinar, ki je najbolj znano po domačih, ročno izdelanih štrukljih...

Gospodarstvo / sobota, 22. december 2018 / 18:46

Priprave na licitacijo vrednejšega lesa

Kranj – V Društvu lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveze lastnikov gozdov Slovenije se ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije že pripravljajo na trinajsto licitacijo vrednejših sortimentov lesa...