Obiskovalcem je Marinka Kenk Tomazin predstavila, kdo je Kozma Ahačič.

Jezik v času protestantizma

Tržičan dr. Kozma Ahačič je predstavil knjigo z naslovom Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Mladi raziskovalec je navdušil domačine.

Tržič – Knjižnico dr. Toneta Pretnarja je obiskal zanimiv gost. Med domačine je prišel dr. Kozma Ahačič, rojen leta 1976, ki je preživel mladost v Tržiču. Oče Damjan in ded Marijan izhajata iz rodbine tovarnarjev Kajtan. Njegovi predniki so izdelovali kose in srpe, sam pa se je odločil, da bo brusil pero. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je lani doktoriral. Naslov si je pridobil z raziskavo, ki jo je objavil v knjigi Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Obiskovalcem je predstavil, kakšna je vsebina njegovega novega dela, pa kako je nastajalo.

»V času protestantizma se je zgodil za slovensko zgodovino usoden prelom, saj so tedaj začeli sistematično pisati v slovenskem jeziku. Moja knjiga želi pokazati, kako je na oblikovanje naših piscev vplivala evropska humanistična misel,« je dejal avtor in dodal: »Tedaj so bili viri težko dostopni, zato ni bilo lahko pisati. Še ne dolgo nazaj bi moral za tako raziskavo obresti celo Evropo, kar bi bilo drago. Sedaj sem lahko iz kabineta naročal knjige in iskal podatke na svetovnem spletu. Vseeno je bilo delo zahtevno, saj sem pregledal več kot 170 knjig iz 16. stoletja v tujih jezikih in preštudiral več kot 450 raznih člankov.« Tega je pravzaprav vajen, saj je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik.

Ahačičeva knjiga ima več vsebinskih sklopov. Daje pregled glavnih tem s področja jezika in književnosti pri nas v 16. stoletju z vidika zgodovinske sociolingvistike. Največji del obsega analiza prve slovenske slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Nadaljuje z malo slovnico štirih jezikov v Megiserjevem slovarju iz leta 1592, proučuje jezikovna vprašanja v delih slovenskih protestantskih piscev in podaja izkušnje nemškega šolnika Nikodema Frischlina v Ljubljani. Opisuje tudi tehnike prevajanja in podaja pregled stanja v retoriki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 22. oktober 2010 / 07:00

Navedbe anonimnega pisma o Savi in njeni upravi so neresnične in zlonamerne

Odzivamo se na navedbe anonimnega pisma, v katerem neznani pisci Hermini Krt, kandidatki za županjo Kranja, očitajo povezavo s »tajkuni«, pri čemer napadajo tudi Savo in člane njene uprave. Pismo krož...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Menija ne bodo več spreminjali

»Treningi, kot je bil današnji, so koristni, saj prispevajo k večji uigranosti ekipe. Ko kuhamo za večje število gostov, se ponavadi pokažejo še zadnje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi na tekmo...

Prosti čas / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

V vsaki situaciji nekaj humorja

Tomaž Čop je pred osemnajstimi leti zaplul v radijske valove, ves ta čas pa je povezan s humorjem in oddajami, ki zabavajo poslušalce.

Kranj / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Propad štipendijske sheme?

Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Znamenitih majolik bo odslej manj

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

GG Plus / ponedeljek, 6. oktober 2008 / 07:00

Cvetoči vrt, Monetov atelje

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar Claude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal n...