Zadovoljni s ponudbo knjižnice

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
sreda, 19. marec 2008 / 06:00

Z anketo ugotavljali zadovoljstvo uporabnikov v izposojevališču knjižnice v Preddvoru.

Knjižnica je v domu krajanov v Preddvoru, obiskovalci prihajajo iz vse občine. Knjižnica, ki je v istem prostoru od zadnje selitve leta 1995, je precej na tesnem in čeprav je v pritličju, ni dostopna za invalide z vozičkom. Knjižnica je odprta trikrat na teden po pet ur, dvakrat popoldne, enkrat dopoldne, in sicer od 8. do 13. ure, popoldne pa od 14. do 19. ure. Razpolaga z 12.645 enotami, od tega je 478 enot neknjižnega gradiva, v tujem jeziku je 61 knjig.

Namen raziskave je ugotavljanje ustreznosti in primernosti knjižnega gradiva v izposojevališču Preddvor, stopnjo zadovoljstva uporabnikov glede izposoje in podaljševanja knjižnega gradiva in potrebe ljudi glede tujejezičnega gradiva. V vzorec so bili vključeni vsi uporabniki, razen predšolskih in osnovnošolskih otrok. Anketiranci so bili izbrani naključno, kot so hodili v knjižnico. Vprašalnik je razdeljen na uvodni del, ki v nagovoru pojasnjuje, da bodo rezultati ankete objavljeni na javnem mestu izposojevališča in v lokalnem časopisu. Glavni del predstavlja šest vprašanj, ki se nanašajo na ustreznost knjižnega gradiva, zadovoljstvo uporabnikov glede pogojev izposoje in pogojev podaljševanja gradiva ter na potrebe uporabnikov glede tujejezičnega gradiva. Del vprašalnika pa sprašuje anketiranca po splošnih podatkih.

V Preddvoru so obiskovalce knjižnice anketirali od 10. do decembra lani. Med anketiranimi prevladujejo ženske, skoraj 95 odstotkov. Upokojencev je 42 odstotkov, prav toliko zaposlenih, študentov in dijakov nekaj manj kot 16 odstotkov. Največ anketiranih je iz starostne skupine od 30 do 34 let, nihče pa ni zastopal starostnih skupin od 25 do 29 let ter od 45 do 49 let. Največ uporabnikov je na vprašanje, kako pogosto dobijo želeno gradivo, odgovorilo z možnostjo večinoma (84 odstotkov), blizu 16 odstotkov jih dobi gradivo včasih, nihče ni odgovoril, da ni nikoli dobil gradiva, prav tako pa nihče ni odgovoril, da je vedno dobil želeno gradivo. Tisti, ki niso dobili gradiva, so kot vzrok navedli, da knjižnica tega gradiva nima (skoraj 79 odstotkov), 42 odstotkov pa jih gradiva ne dobi, ker je izposojeno.

Bralce bolj zanima proza od poezije

Obiskovalci knjižnice se najbolj zanimajo za leposlovje, prozo (skoraj 74 odstotkov), manj jih zanimajo poezija, priročniki za potovanja in knjige za politiko ter zgodovino (vsako od teh področij po 10,5 odstotka). Veliko zanimanja je tudi za knjige s področja hišnih del, kuharstva in vrtnarstva (26 odstotkov). Svoje zadovoljstvo glede izposojevalnega roka je pozitivno izrazilo kar 80 odstotkov anketiranih. Skoraj 16 odstotkov jih meni, da bi se knjige morale izposojati za dalj časa. Eden od anketirancev pa se je odločil za tretjo možnost, torej, da bi se knjige lahko izposojale za manj kot tri tedne. 84 odstotkov bralcev je izrazilo zadovoljstvo z načinom podaljševanja, blizu 16 odstotkov anketiranih pa bi želelo imeti knjige podaljšane večkrat. Nihče od anketirancev se ni odločil za možnost, da knjig ne bi bilo treba podaljševati; da ne vedo, da se knjige podaljšujejo enkrat in za odprto možnost, da napišejo, kar ni že zajeto. Največ uporabnikov (58 odstotkov) meni, da je tujejezične literature zadosti. Blizu 16 odstotkov bi si želelo več strokovnega in leposlovnega tujejezičnega gradiva. 21odstotkov pa jih tovrstnega gradiva ne zanima ali ga ne potrebujejo. Povzetek rezultatov pokaže, da ljudje večinoma dobijo želeno gradivo. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da večina tistih, ki gradiva ne dobijo, navajajo razlog, da ga knjižnica nima. Knjižnica ima premalo novitet, prav tako pa je prostor premajhen. Ko se nove knjige dostavijo, jim je treba narediti prostor. Obstaja samo en način, namreč da starejše gradivo odstranijo s polic, ga zložijo v škatle in postavijo v drug prostor. Seveda je škoda knjig, ki niso več na razpolago bralcem, vendar ni druge rešitve, dokler knjižnica ne pridobi večjih prostorov.