Na Jesenicah odprli Staro Savo

Norveški mentorji, ki svetujejo pri oživitvi starih mestnih jeder, so ta teden obiskali Gorenjsko.

Kranj, Jesenice – Obisk norveških mentorjev iz partnerske pokrajine Hedmark, ki sodelujejo pri projektu Sejem bil je živ – celostni pristop k oživljanju starih mestnih jeder Jesenic, Tržiča, Radovljice, Kranja in Škofje Loke, se je včeraj popoldne zaključil z odprtjem trga pred Ruard-Becellenijevo graščino na Stari Savi na Jesenicah.

To je le ena od petih investicij, ki so plod uspešnega sodelovanja na razpisu norveškega finančnega mehanizma, ki je gorenjskim mestom namenil 1,44 milijona evrov vreden projekt. Poleg investicij, Kranjska hiša v Kranju in Linhartova dvorana v Radovljici sta bili odprti decembra lani, tržiški Kulturni center bo odprt poleti, škofjeloški Sokolski dom pa prihodnje leto, se v mestih ubadajo tudi z oživitvijo dejavnosti, ki so v zadnjem desetletju zamrle.

Projektne skupine sodelujočih mest, ki jim ni vseeno za utrip v starih mestnih jedrih, pa so se že pred tem srečale z norveškimi mentorji, ki so nato organizirali tudi skupno delavnico o izzivih privabljanja obiskovalcev v mesta. »Danes govorimo tako o idejah, ki jih lahko uresničijo čez noč, kot tudi o dolgoročnih, torej za naslednje desetletje. Naša vloga pa je samo postavljati čudna vprašanja,« pravi Norvežanka Tove Kratteböl, vodja projekta. Opiše problem vseh mest – nesodelovanje mladih. V Tržiču ni niti srednje šole, zato mladi odhajajo in svojega mesta ne čutijo več. Krattebölova jim predlaga, naj ne bodo tako ozki v predstavljanju kulture, ampak naj ponudijo prostor za vadbo mladi rock skupini ali pa namesto folklore organizirajo tečaj hip hopa.

»Pravijo, da ni prostovoljcev. Potem pa se v oglasi dekle iz Škofje Loke in vpraša, koliko jih pa potrebujete. Samo pogovarjati se je treba,« je prepričana norveška mentorica, ki je skupaj s kolegi izpostavila štiri načela oživitve mesta: kdorkoli pride, je pravi; kadarkoli se nekaj dogaja, je pravi čas; karkoli se dogaja, je dobro; ko je končano, je končano. »Najpomembnejša novost Kranja je Kranjska hiša, ki pa pomeni šele začetek prenove in oživitve mesta ter mora biti spodbuda za nadaljevanje dela,« meni Elin Gjevre, ki je skrbela za Kranj, in poudarja, da mora mestna občina možnost za sodelovanje ponuditi vsem. Na delavnici so izpostavili tudi upravljanje prireditev, konkurenčnost starih mestnih jeder naproti trgovskim centrom, sodelovanje z mladimi in pridobivanje prostovoljcev. »V Škofji Loki smo se odločili za prireditve, ki oživljajo mesto,« je povedala Mateja Hafner Dolenc in na vprašanje, od kod finance za ta namen, odgovarja: »To ni največji problem, saj se za dobre projekte vedno najde denar. Sicer pa v veliki meri stavimo na prostovoljce, ki se želijo vključiti v življenje mesta.«