"Dvakrat v nerodni situaciji"

Z Ivom Garićem, predsednikom Zveze hrvaških društev v Sloveniji, smo se pogovarjali o statusu hrvaške manjšine in aktualnih sosedskih odnosih.

Koliko Hrvatov živi v Sloveniji?

»Po zadnjem popisu sta dva podatka: po enem je v Sloveniji 36.500 Hrvatov po opredelitvi narodnosti, po drugem pa 52 tisoč. Uporabljamo ta drugi podatek, ki kaže na to, koliko jih je hrvaščino izbralo za materni jezik. Od teh 52 tisoč je najmanj polovica avtohtonih prebivalcev, to so tisti, ki živijo ob meji. V slovenskem Primorju (Koper, Izola, Piran, Portorož) živi od 15 do 31,77 odstotka Hrvatov od vseh prebivalcev skupaj. Veliko jih je tudi v Ljubljani in v Mariboru. Hrvati, razen avtohtonih prebivalcev, smo v Slovenijo prihajali zlasti v 60. letih prejšnjega stoletja zaradi študija. In ko si tukaj, poženeš korenine, najdeš dekle ali fanta, se poročiš in ostaneš. Danes je v Sloveniji 450 študentov, večinoma iz Kvarnerja in Istre, ki so povezani v Društvo hrvaških študentov.«

Prizadevate si za status manjšine. Zakaj je to tako pomembno?

»To mora še dozoreti. Politične volje za priznanje manjšin v Sloveniji še ni, pa ne samo za hrvaško manjšino, tudi za druge manjšine, ki so ostale v Sloveniji po razpadu Jugoslavije. Priznanje hrvaške manjšine se mi zdi logično, ker gre za sosednjo državo. To se bo zdaj zgodilo na Hrvaškem; narodi, ki mejijo s Hrvaško, bodo dobili status manjšine, zapisan v ustavi. Torej tudi slovenska.

Če imate status manjšine, vam pripadajo določene pravice. Gre tudi za pravico do denarne pomoči iz državnega proračuna za razvoj in vzdrževanje manjšine, tako kot jih že imata italijanska in madžarska manjšina. Da mi v Sloveniji delujemo samo kot zveza, potrebujemo najmanj dvajset tisoč evrov pomoči na leto. Imamo pa še trinajst društev (na Gorenjskem je v Škofji Loki), ki ravno tako potrebujejo toliko denarja. In če vse to seštejete ... Od sponzorjev in donatorjev ne moremo preživeti.«

Kakšen je vaš pogled na aktualne probleme med državama, kot so prodaja parcel ob mejnem prehodu Dragonja, barvanje mejnikov v Murski Šumi, pa uveljavitev ekološko-ribolovne cone?

»Smo dvakrat v nerodni situaciji. Če nekaj naredijo Hrvati, je nerodno, ker smo v Sloveniji. Če gremo na Hrvaško, pa nam je nerodno, ker je naša nova domovina nekaj narobe naredila.«

In kako se potem znajdete?

»(Smeh ...). Mislim, da so to politične igre. Na žalost še ni prišlo v zavest politikov, tako slovenskih kot hrvaških, da če neko stvar tolikokrat govoriš po svoje, nisi iskren, ker navijaš zase; potem ne moreš več kot politik od te stvari odstopiti. In ko bi lahko prišlo do dogovora, začnejo zelo važno vlogo igrati kvadratni metri. To se mi zdi strašno smešno. Ne vem, kdo je prebarval tiste stebričke, morda tudi kdo v Sloveniji. Govorim tisto, kar preberem in slišim; moji Hrvati pa pravijo, da nimajo pojma, da je kdo to prebarval. In tako gredo te igrice v neskončnost. Mislim, da so se stvari tako spolitizirale, govorim za obe strani (ne bomo priznali, ne bomo odstopili ...), da ni druge možnosti, kot da to reši nekdo tretji.«

Kdaj vidite Hrvaško v Evropski uniji, si želite tega?

»Seveda si želimo tega. Mislim pa, da so na Hrvaškem izgubili veliko časa že z volitvami, ker dolgo ni bilo vlade, pa tudi z ekološko ribolovno cono. Zgubili so najmanj pol leta, če ne več, in to je vsekakor škoda.«

Je Slovenija gostoljubna država?

»Kar se hrvaške skupnosti tiče, ni problemov. Ista vera, podobna kultura. Pripadamo evropski kulturi, nazorsko smo skupaj, dolga leta, stoletja smo dobri sosedje. Slovenija in Hrvaška sta edini državi sosedi na svetu, ki se med seboj nista nikdar vojskovali.«