Premalo dokazov za obsodbo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 7. marec 2008 / 06:00

Veliki senat kranjskega sodišča je včeraj zaradi pomanjkanja dokazov izrekel oprostilno sodbo Antonu Šarcu iz Šmarce, obtoženemu ropa poslovalnice Gorenjske banke v Cerkljah. Tožilka je že napovedala, da se bo pritožila.

Kranj – »Ni dokazov. Ni gotovosti, da je obtoženi Anton Šarec tisti, ki je storil, kar je navedeno v obtožnici,« je včeraj po izreku oprostilne sodbe pojasnila okrožna sodnica Andreja Ravnikar. Na kranjskem okrožnem sodišču se je namreč končalo sojenje zoper 47-letnega Antona Šarca iz Šmarce (občina Kamnik), obtoženega, da je 29. septembra lani okoli 8. ure skupaj z neznanim storilcem oropal poslovalnico Gorenjske banke v Cerkljah. Roparja sta tega jutra iz banke odnesla 7.200 evrov v različnih valutah.

Okrožna državna tožilka Marinka Marija Jeraj je zaradi oprostitve že napovedala pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani, saj je prepričana, da je tožilstvo v zadostni meri dokazalo krivdo obtoženega. »Zadosten dokaz so že biološke sledi, ki so jih našli na kraju storitve kaznivega dejanja in pripadajo obtoženemu,« je v prvih minutah po razglasitvi sodbe pojasnila zbranim novinarjem, enako pa je navedla tudi v končni besedi. V njej je tožilka ugotavljala, da je bilo nedvomno dokazano, da je bil eden od dveh zamaskiranih roparjev zagotovo Anton Šarec. Po njenem mnenju je obtoženi rop skrbno načrtoval, vedel naj bi tudi, da banka nima urejenega videonadzora in da bo tisto soboto v banki (zaradi izplačevanja pokojnin) večja vsota denarja kot običajno. Zaradi obtoženčeve predkaznovanosti in dejstva, da naj bi dejanje storil v času preizkusnega prestajanja kazni in pogojnega odpusta, je predlagala najmanj sedemletno zaporno kazen.

Zagovornik obtoženega Zdravko Stare je sodni senat opozoril, da tožilstvu ni uspelo dokazati, da je bil obtoženi v času ropa sploh v notranjosti banke: »Vse, kar ima tožilstvo v roki, so zgolj indici, da je bil obdolženi pred banko v Cerkljah. Kaj je delal drugi storilec v času ropa? Kako vemo, da je ravno Šarec storil tisto, kar mu očitajo?« Odvetnik se je še spraševal, zakaj bi storilec po navedbah tožilstva že štirinajst dni pred izvedbo ropa prerezal rešetke na oknu bančne poslovalnice, saj bi to moral takoj opaziti vsak skrben bančni uslužbenec. Po njegovem je zato zgodba o prerezanih rešetkah izmišljena. Podvomil je tudi o verodostojnosti ključnega dokaza tožilstva – DNK-sledi obtoženca, saj se ne ve, kako je policija do njih prišla. Spraševal se je, ali ni morda te sledi policija podtaknila, saj da z njimi razpolaga že iz preteklih kaznivih dejanj. »Ves čas vztrajno trdim, da nisem kriv,« je na koncu dejal še obtoženi Šarec in opozoril, da je bančna uslužbenka roparja opisala kot »čokatega in ne prav velikega«, medtem ko je sam vitek in visok.

»Nesporno je, da se je zgodilo kaznivo dejanje ropa, da sta ga izvedli zamaskirani osebi, da so bile rešetke prežagane in da je bil na njih lepilni trak s sledmi obtoženega. Od tam dalje ni več dokazov, ali je bil dejansko Šarec tisti, ki je onesposobil bančna uslužbenca. Ni dokazov za ravnanja, ki so očitana obtoženemu,« je oprostilno sodbo pojasnila predsednica senata Andreja Ravnikar in namignila, da bi morda tožilka s primerno spremembo obtožnice dosegla želeno - krivdorek.