Narava na vrtu

Besedilo: Tatjana Grilc, univ. dipl. ing. agro.
petek, 7. marec 2008 / 06:00

V naravnem vrtu vrtnarimo na ekološki način in ne uporabljamo pesticidov, mineralnih gnojil ter šote.

V obdobju 2005-2007 je na avstrijskem Koroškem potekal projekt Narava na vrtu (Natur im Garten). Na avstrijski strani sta bila partnerja projekta društvo Die Umweltberatung Kärnten in Die Umweltberatung Niederösterreich, na slovenski strani pa Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Strokovna skupina iz Slovenije se je v okviru projekta izobraževala v Avstriji in se proti koncu že pripravljala na nadaljevanje z novim projektom Naravni vrt brez mej, ki bo potekal na slovenski in na avstrijski strani v letih 2008 in 2011. Vodilni partner projekta bo Biotehniški center Naklo, kot partnerja pa bosta na slovenski strani sodelovala Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Center za trajnostni razvoj podeželja, na avstrijski pa Die Umweltberatung Kärnten, Die Umweltberatung Niederösterreich ter Ecocontact.

Nasveti za prijazno vrtnarjenje

Ker ugotavljajo, da v Sloveniji ni organiziranega svetovanja za male pridelovalce, na avstrijskem Koroškem pa tudi ne neodvisnega svetovanja za upravljavce zasebnih in javnih vrtov, želijo v okviru projekta vzpostaviti čezmejni sistem za kakovostno in strokovno svetovanje, ki bo temeljilo na naravi prijaznih metodah in sredstvih za pridelavo vrtnin, zelišč, okrasnih rastlin ter avtohtonih in starih vrst rastlin. Prepričani so, da se bodo ljudje za pridelavo na naravi prijaznih načelih veliko lažje odločili, če bodo imeli na razpolago neodvisen in strokoven ekološki svetovalni servis. Oblikovali bodo ekološke vrtove ter tudi tako poizkušali čim več vrtičkarjev in pridelovalcev vrtnin odvrniti od uporabe škodljivih zaščitnih sredstev in jih vzpodbujati za naravi prijazen način vrtnarjenja. Večina zdaj uporablja okolju škodljiva sredstva nenadzorovano in tako uničuje in zastruplja naravo in ogroža svoje zdravje.

Vzorčni vrt v biotehniškem centru

Ker pa v projektu ne želijo ostati le na teoretični ravni svetovanja, bodo vzpostavili tudi dva vzorčna naravna vrta, kjer si bodo ljudje lahko ogledali primer dobre prakse. Večji vzorčni vrt s svetovalnim servisom bo v Biotehniškem centru Naklo, drugi pa v Ljubljani. Vzorčna vrta bosta služila tudi kot izletniški točki, vključili pa ju bodo še v skupno mrežo z že obstoječimi vzorčnimi vrtovi na avstrijskem Koroškem.

Ciljna skupina projekta so predvsem mali pridelovalci, t. i. vrtičkarji, in ekološke kmetije, posredno pa tudi zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, upravljavci vrtov ter širša javnost. S tem želijo doseči dolgoročni cilj projekta, t. j. poudariti povezanost sonaravnega pridelovanja hrane z ohranjanjem okolja ter zavest o pomenu zdrave hrane preko izobraževalnih programov prenesti tudi na otroke.

Priznanja za naravne vrtove

Ob zaključku projekta Narava v vrtu je projektna skupina izrazila željo, da bi tudi na slovenski strani odlikovali nekaj vrtov, ki ustrezajo kriterijem naravnega vrta. Prvi natečaj naravni vrt smo v Sloveniji pripravili na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj skupaj z Die Umweltberatung Kärnten. Izbor vrtov je opravila strokovna skupina, pri izbiri so imeli prednost vrtovi, ki vključujejo tudi nekatere elemente naravnega vrta (živa meja iz samoniklih grmovnic, vlažni biotop, kompost, uporaba deževnice, suhi biotop - zid iz kamenja, elemente travnika, velika pestrost zelišč, avtohtonih rastlin, skupinski deli vrta, kolobarjenje …). Podelitev plaket in nagrad za najlepše naravne vrtove iz Avstrije in iz Slovenije je bila ob zaključku projekta Narava v vrtu na prireditvi Praznik naravnega vrta v Evropskem parku v Celovcu 23. junija 2007. Prvo nagrado in plaketo za naravni vrt je dobila Silva Potočnik z Brezij za ekološki Sončni vrt. Vrt je v obliki sonca in sončnih žarkov, v katerem goji več kot 70 vrst zelišč in več kot 100 vrst avtohtonih trajnic ter zelenjavo za samooskrbo. Na kmetiji izvajajo tudi delavnice za osnovnošolske otroke in otroke s posebnimi potrebami. Drugo nagrado je dobil Pečnikov vrt iz Stare Fužine, vrt pokojne Julijane Odar, za katerega sedaj skrbi hči Mihaela Benedik Odar. V vrtu so najbolj ponosni na divje vrtnice, ki so stare že več kot 30 let, pušpan, ki je star več kot 150 let. Hiša v starem stilu skupaj z »gankom« sovpada s pristnim kmečkim vrtom. Tretjo nagrado je prejel vrt Marice Vidmar iz Osojnice. V vrtu prideluje vso zelenjavo, začimbe in dišavnice. Ne uporablja nobenih gnojil in škropiv, bolezni zatira po naravni poti.