Pomladne misli

Besedilo: Damjana Šmid, socialna pedagoginja
petek, 7. marec 2008 / 06:00

Ali ste kdaj dobili v dar šopek zmečkanih zvončkov, še toplih in mokrih od stiska otroške dlani?

Ali vas je kdaj čakala risbica, na kateri ste narisani z velikim smehljajem, s frizuro kot ovčka, namesto nosu pa imate dolgo modro črto? Ste kdaj zaspali, medtem ko ste brali pravljico o Zlatolaski in treh medvedih? Ali ste kdaj dobili porcijo špinače po svoji beli majici? Ste kdaj vdihnili vonj otroških las? Poznate velike objeme malih rok? Sta vam znana otroški jok in smeh? Vas kdo pokliče »ata«? Potem ste srečni. Srečni, ker ste starši.

Kajti pred in po tem, ko postanemo starši, ima življenje čisto drugačen pomen. Prej skrbimo samo zase, spimo, kolikor želimo, smo povsod, kjer se kaj dogaja, naša stanovanja so kot iz kataloga in stene brezmadežno čiste. Zanima nas, kdo s kom in zakaj ne, skrbijo nas madeži na krilu in pravočasen nakup vstopnic za koncert. Pošiljamo očitajoče poglede sosedovim otrokom, ki so preveč glasni, medtem ko mi meditiramo na balkonu. Na plaži iščemo prostor, kjer lahko v miru preberemo knjigo, in ne zanima nas, kako zdrav je sladoled.

Potem pa … Pride malo bitje, ki spremeni naš svet. Vstajamo, tudi če bi še spali, in meditiramo le še ob rdeči luči na semaforju. Kar naenkrat opazimo, koliko je mamic z vozički. Ponosni, da smo del tega, se pogovarjamo o pomembnih dnevnih dogajanjih, koliko naš dojenček spi in kateri je njegov najljubši jogurt. Začne nas skrbeti ozračje in smeti bolj vestno recikliramo, da bomo pustili otrokom čist planet. Jočemo, ko gledamo risanko o malem pingvinčku, ki je izgubil mamo. Opazimo, da je premalo igrišč in preveč parkirišč. Zvečer pojemo pesmi o umitih zobkih in smo srečni, ko termometer ne pokaže več vročine. Pravzaprav se ne spremeni samo naš svet, ampak vse vesolje. Za nekaj časa. Tako je prav. Kajti edino starši, ki hočejo, zmorejo in upajo opravljati svoje poslanstvo z vsem, kar so – bodo vzgojili samostojne, srečne ljudi. Tu ni polovičnega delovnega časa, ni dopusta in nikdar več nisi sam. Biti starš je nekaj najlepšega in hkrati najtežjega. Ni več ednine in sebičnost se izgubi zaradi dajanja sebe. Štejejo vsakodnevne lekcije in skupna doživetja.

O tem smo razmišljali, ko smo pisali za vas in vaše otroke. K pisanju nas je gnala želja, da vam podarimo nekaj lepega. Radi bi vam dali spodbudne ideje, ki vam bodo v navdih pri vzgoji. Želeli bi vam pokazati, kaj vse zmorejo otroci, kako se trudijo, da jih opazimo, pohvalimo … Radi bi z vami delili vsakdanje radosti in tegobe starševstva. Vabimo vas k izdelavi »gregorčkov« in praznovanju pomladi. Razmišljali smo o uporabi mobilnih telefonov v šoli in tudi o tem, kdaj otroka prvič peljati k zobozdravniku. Naj vam bo (ne)vsakdanja zgodba v razmislek, kako pomembna je luč v srcu. Lepo je poznati pogumne ljudi, ki hočejo živeti. Pripravili smo tudi naloge za bistre glave in ideje za lažje učenje. Pokukali smo v svet najboljših dedkov. Vemo, da jih je veliko, in radi bi vam jih predstavili čim več. Potem pa mogoče še babice in tete … Načrtov imamo veliko, kot se za ta čas spodobi. Pri tem vas vabimo, da nam pomagate. Skupaj bodimo ustvarjalci pomladnih misli.