Sliši se tudi slovenski glas

Na listi SLS za volitve v evropski parlament sta tudi Marta Ciraj, doktorica agronomije iz Komende, in Janez Podobnik, bivši minister za okolje in nekdanji poslanec v državnem zboru, ki je bil vsakokrat izvoljen v gorenjski volilni enoti.

Katere evropske teme se vam zdijo pomembne tudi za slovenske državljane?

Marta Ciraj: »Zelo odločno bo treba zastaviti cilje zlasti na področju okolja in podnebnih sprememb. Drugo je kmetijstvo, kjer je treba dati večji poudarek samooskrbi, pridelavi zdrave hrane, zagotavljati možnosti pridelave kmetom in jim zagotoviti ustrezno plačilo. Sedanji način s subvencijami je v korist le pridelavi velikih količin manj kvalitetne hrane. Zavzemamo se za povečanje lokalne samooskrbe, obenem pa v evropskem in svetovnem merilu narediti poteze glede proizvodnje in izkoriščanja dobrin tretjih držav. Tam pridelujejo živež ljudje, ki so lačni, izkorišča se tamkajšnja cenena delovna sila, prek multinacionalk pa se na našega kmeta pritiska z nizkimi cenami. To je treba spremeniti, z globalne, multinacionalno usmerjene pridelave, ki povzroča tudi uničevanje zemlje in prispeva h globalnemu segrevanju in klimatskim spremembam, se je treba preusmeriti na lokalno. Tu so izzivi, ki jih bo treba gledati tudi z očmi Slovenije. Čeprav smo majhni, lahko prispevamo k temu. Zame so zelo pomembna tudi vprašanja mladih, ki naj čim prej dobijo prvo zaposlitev, z evropskimi programi za izmenjavo je treba spodbujati njihovo mobilnost, omogočiti reševanje njihove stanovanjske problematike. Pomembno se mi zdi tudi medgeneracijsko sožitje in spodbujanje takih vrednot, ki bodo uveljavljale medsebojno spoštovanje in vzpostavile sodelovanje med generacijami, saj je nedopustno, kar je ugotovila raziskava evrobarometra, da veliko ljudi v Evropi misli, da so starejši breme.«

Janez Podobnik: »Ena od prednostnih tem je zdravje, kjer se zavzemam za dodatno podporo, ki ga daje skupen evropski proračun, za odkrivanje in zdravljenje rakovih obolenj. Nekatere razvite evropske države so dokaz, da je mogoče s preventivnimi ukrepi obolevnost in smrtnost zaradi raka občutno znižati. Zavzemam se, da se čim prej uveljavi direktiva, ki bo poenostavila dostop do zdravljenja v drugi državi članici in da se povrnejo stroški. Bolniki iz Slovenije bodo lahko šli na pregled in terapijo v drugo državo. Na področju trajnostnega razvoja se zavzemam za davčni sistem, ki bo poleg lastnine in prihodkov obdavčil tudi »onesnaževanje« (višji davek za energetsko potratna vozila), več pa naj se investira v izboljšavo javnih transportnih sistemov, kjer ima Slovenija priložnost, da več evropskega denarja nameni v razvoj javnega prometa. Večje naložbe bodo potrebne v energetsko izboljšavo zasebnega in javnega stavbnega fonda; s tem bomo ubili tri muhe na en mah: lažje bomo izpolnili kjotske zaveze, manj denarja bomo porabili za energijo in odprli nova delovna mesta. Tretja prioriteta pa je koriščenje evropskih kohezijskih sredstev, kjer pa sem lahko zelo konkreten: po dolgih letih v Škofji Loki obvoznice ne bi zgradili, ker bi imeli težave s financami, sedaj pa z veseljem ugotavljam, da je končno izdana odločba o pridobitvi evropskega denarja. Sam sem si kot minister zavzemal za umestitev te trase v prostor, podobno velja tudi za blejsko obvoznico. Zaključujem z veliko potrebo, ki jo ima Gorenjska na področju ravnanja z odpadki. Občine, ki bodo pripravile dobre projekte, se lahko nadejajo, da bodo te investicije dobile plačane iz evropskih sredstev.«

Zakaj naj bi se ljudje udeležili evropskih volitev? Kakšno korist imajo od evropskega parlamenta?

Marta Ciraj: »Tri četrtine zakonodaje, ki velja tudi pri nas, se sprejemajo na ravni EU, o njej odloča tudi parlament. V preteklem obdobju je bila denimo sprejeta zakonodaja o kemikalijah, pri čemer smo dosegli, da je bil v regulativi sprejet malteško-slovenski predlog. Če bi bila sprejeta regulativa po prvotnem predlogu, bi to za našo kemijsko industrijo pomenilo zapiranje, možnosti uveljavljanja bi imele le multinacionalke. Uredba po našem predlogu pa je izjemnega pomena za zdravje ljudi in okolje. Prek naše vlade in ob pomoči naših poslancev v evropskem parlamentu smo dosegli uveljavitev naših predlogov. Podobno izkušnjo imamo tudi glede uredbe o pesticidih, ki je narejena tako, kot je uveljavil naš zakon iz leta 1994. Sicer pa evropski parlament sprejema tudi standarde za pitno vodo, regulativo v zvezi z zdravili, kozmetičnimi pripomočki …, skratka rezultate delovanja evropskega parlamenta imamo dnevno tako rekoč na krožniku. In če imamo dobre poslance, se lahko pri tem uveljavijo slovenski interesi.«

Janez Podobnik: »Povedano je najlepši dokaz, kakšen pomen ima evropski parlament, kakšen vpliv ima na položaj potrošnikov in tudi kvaliteto življenja slovenskih ljudi. Trenutna bojazen ljudi glede gospodarske krize ljudi morda trenutno ne motivira za volitve, ampak morda je ravno to pravi motiv, da gredo ljudje na volišča in podprejo opcijo in liste, ki jim zaupajo. Lista SLS ima še eno prednost: s strokovnimi kandidati iz kmetijstva ima priložnost, da bo področje, ki v prejšnjem mandatu ni bilo pokrito, sedaj vendarle zastopano. Gre za zelo pomembno področje, povezano tudi z okoljskimi temami.«

Ljudje razmišljajo, češ kaj lahko za koristi Slovenije naredi peščica poslancev, ob tem pa je lep primer urejanje odnosov s Hrvaško.

Janez Podobnik: »Tu naletimo na dilemo, ali slovenski poslanec v evropskem parlamentu zastopa nacionalne barve ali je podrejen političnim skupinam, ki jim pripada. V SLS menimo, da če smo izvoljeni v Sloveniji, smo najprej dolžni zagovarjati nacionalne interese svoje države. Kar nekaj let se je v vladnih mandatih premalo odločno iskalo rešitve za vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Tudi dosedanji člani evropskega parlamenta so bili del te mlačne drže. Šele v procesu pogajalskega procesa ob vstopu Hrvaške v EU smo dejali, da tega Slovenija ne bo podprla, če so sestavni del pogajalskih procesov za Slovenijo nesprejemljivi zemljevidi, ki prejudicirajo mejo. V ta proces so razmeroma kasno vstopili evroposlanci. Dolžnost naših poslancev pa je, da v okviru svojih političnih skupin z argumenti svoje poslanske kolege prepričajo, zakaj ima Slovenija pravico, da ohrani stik z mednarodnim morjem in o drugih temah, ki zadevajo doseganje pravične meje. Priča pa smo paradoksu, da je Hrvaška uspešno lobirala zadnjih nekaj let, tako da so bolje poznali njeno stališče kot stališče Slovenije. SLS tu znova jamči, da se bo naš glas zares slišal v EU parlamentu.«

Marta Ciraj: »SLS se je tu res izkazala s svojim neomajnim stališčem in ne zato, da bi to izkoriščala v predvolilne namene, kakor se ji je poskušalo očitati. To se je pokazalo, ko je SLS v državnem zboru dosegla sklepe, brez katerih naša država ne bi mogla oporekati Rehnovemu predlogu. Sedaj pa imamo izhodišče, ki ga je sprejela tudi vlada. Če bo v evropski parlament izvoljen poslanec SLS, sem prepričana, da bo znal doseči uvrstitev te teme na dnevni red parlamenta. Doslej je Hrvaška lobirala, mi pa nismo mogli predstaviti svojega stališča, zato je Evropska komisija tudi bolj poslušala Hrvaško kot pa Slovenijo, ki je članica EU.«