Stanovanje za eno noč

V Kišinjevu smo najeli stanovanje za eno noč tako rekoč v centru mesta. Za 55 evrov dvosobno stanovanje s solidnim udobjem. Ni slabo.

Darja, mojstrica za Lonely Planet in podobne vodnike v knjižni obliki, ki tudi v dobi interneta pridejo še kako prav, je prebrala, da si bomo v iskanju prenočišča največjo uslugo naredili, če bomo povprašali v nekakšni agenciji z naslovom Adresa. No, pri iskanju pisarne je seveda potrebno imeti dobre oči in dar opazovanja okolice med vožnjo, zagotovo pa tudi nekaj sreče. Po drugem krogu po isti ulici le ugledamo napis za Adreso. Moška (in seveda naša zvedava punca) skočimo na pogajanja za stanovanje. Prijazna uslužbenka v odlični angleščini ponuja dve stanovanji, za vsako ekipo po enega, med seboj ločena 10 do 15 minut hoda. Mar ne bi našli malo večjega stanovanja za vse skupaj? Posreči se stanovanje za 55 evrov na noč s spalnico ter raztegljivim kavčem v dnevni sobi. Zala Julija takoj stopi v akcijo, da trije na eni postelji pa že ne bomo, ker ima ona potem premalo prostora. Zaenkrat oče še imam toliko avtoritete, da sem jo ročno poslal ven iz pisarne. Pika. Pred stavbo naj bi bilo tudi varno parkirišče in kaj še hočemo boljšega, si misliva z Aljažem. Vzamemo in se kar z avtomobiloma odpravimo po ulici navzgor kakšen kilometer daleč, kjer naj bi bilo naše stanovanje. A poglej ga šmenta, potrebno bi bilo zaviti čez dve neprekinjeni črti na ono stran ulice, ali pa bi morali po ulici naprej, bog si ga vedi do kod, kjer bi lahko obrnili. Stare je v takih priložnostih ponavadi kar pogumen in z »malim« prekrškom poenostavi zadevo. Razen če ne zapeljemo v enosmerno ulico, kjer se avtomobilom ravno takrat prižge zelena …