Predsednik HK Acroni Jesenice Dimitrij Piciga

Postali smo prava hokejska ekipa

Tako pravi predsednik HK Acroni Jesenice Dimitrij Piciga, ki je vodenje kluba prevzel pred začetkom zadnje sezone.

V zadnjih letih se je zamenjalo kar nekaj predsednikov HK Acroni Jesenice, zadnji med njimi pa je Dimitrij Picuga, ki vodi klub v jubilejni sezoni.

Ko ste bili imenovani na mesto predsednika jeseniškega kluba, je bilo kar nekajkrat slišati očitke, češ kako bo gorenjski hokej vodil Primorec. Kako ste sprejemali te pripombe?

»Moram povedati, da sem se že od začetka zavedal, da klub s svojim upravnim odborom in ekipo na ledu še zdaleč ne pomeni zgolj enega človeka. Res sem predsednik, toda veliko pomembnejšo vlogo imajo v klubu tisti, ki so zrasli s hokejem, od športnega direktorja naprej. Naloga našega upravnega odbora je zelo preprosta: poskrbeti moramo za proračun in za to smo odgovorni. Zato se z očitki, da pač nisem domačin, nisem obremenjeval. Zame je bilo pomembno, da so glasovali zame, še pomembnejše pa je dejstvo, da se je klub že kmalu po koncu poletja vrnil v normale tire, da nismo ločeni prejšnji in sedanji vodilni v klubu, ampak da smo skupaj ostali vsi tisti, ki nam je skupen cilj, da gre hokejistom Acronija Jesenic najbolje, kar je mogoče.«

Ste kdaj igrali hokej?

»Ne bom tajil, hokeja nisem nikoli igral, sem ga pa rad gledal in spremljal derbije. V jeseniški klub so me povabili zato, ker so potrebovali nekoga, ki se spozna na marketing in na organizacijo dela. Kljub temu pa mi je hokej zadnje mesece zlezel pod kožo. Ne le meni, vsej družini, ženi in dvema otrokoma.«

Morda je bilo delo na Jesenicah laže začeti prav zato, ker ste v klub prišli neobremenjeni s precej pestro klubsko preteklostjo?

»Res sem na odločitve najbrž gledal manj obremenjen, manj čustveno, saj smo si z ekipo pač zadali nalogo, da klub saniramo v enem letu. Zdi se mi prav, da imamo v vodstveni ekipi takšne, ki so rasli s hokejem, ki se spoznajo na stroko in so zaljubljeni v hokej, prav pa je, da nas je tudi nekaj takih, ki upravljanje kluba vodimo z menedžerskega vidika. Upam, da bo tudi takrat, ko bo meni hokej že preveč zlezel pod kožo, v upravnem odboru kdo, ki bo znal ustavljati evforijo drugih.«

Čeprav smo na HK Acroni ponosni predvsem Gorenjci, pa navijači na tekme prihajajo iz vse Slovenije. Kako si to razlagate, se je zato laže predstavljati pokroviteljem?

»Ko sponzorjem predstavljamo dejstvo, da za nas navija množica Slovencev, je to zagotovo še kako pomembno. Imamo namreč kar nekaj res enkratnih dolgoletnih sponzorjev, kot je Acroni, pa tudi HIT in drugi. Uspelo nam je dobiti tudi kar številne nove sponzorje, kot sta Spar, Wiener Städtische …, ki imajo centralo v Ljubljani, odločili pa so se za nas. Verjamem, da jim ni žal, saj je dejstvo, da za ta klub - poleg najbolj zvestih gorenjskih navijačev - diha večina Slovenije.«

Ste direktor Slovenske turistične organizacije, šport in turizem pa sta si mnogokrat blizu. Kako svoje delo povezujete z delom v jeseniškem klubu?

»To dvoje dosledno ločujem. STO je pač javna gospodarska družba. Med Acronijem Jesenicami in STO ni nobenega sodelovanja, to je bil moj pogoj, ko smo se pogovarjali, da pridem na Jesenice. Zagotovo pa bo STO pomagala hokejski reprezentanci ob nastopu v Kanadi, saj je tako tudi prav in STO pomaga vsem reprezentancam, ki gredo na svetovno prvenstvo. Je pa seveda res, da sta šport in turizem velikokrat povezana. V šali mi mnogi kolegi pravijo, da če bodo Jesenice tako dobre, bo Slovenija sicer prepoznavna v Avstriji, nihče od Avstrijcem pa ne bo želel k nam priti na dopust. Zame pa je pomembno, da so tekme lige EBEL med najbolj pomembnimi in gledanimi športnimi prireditvami v Avstriji. Na to smo lahko ponosni, všeč pa so mi tudi ambiciozni načrti, ki jih imata župan in občina Jesenice pri razvoju turizma v kraju in okolici – od platoja pred Karavanškim tunelom do razvoja Španovega vrha, kjer sem tudi sam kot otrok letoval s starši. Z veseljem bomo te projekte podprli tudi pri STO, na vsak način pa je »znamka« za Jesenice hokej in verjamem, da bo tudi ostal.«

Kar nekaj kriz je že bilo v jeseniškem hokeju, navadno pa so jo najslabše odnesli igralci, ki so ostali brez plač. Je sedaj to urejeno?

»V našem odnosu uprava–igralci sta dve obvezi. Mi smo igralcem jasno povedali, kaj od njih pričakujemo. To je polfinale lige EBEL, naslov državnega prvaka in čim boljša igra vseh igralcev, ki bodo poklicani v reprezentanco. Zdaj so na dobri poti, verjamem, da bodo cilje uresničili. Na drugi strani pa smo mi s podpisanimi pogodbami točno določili plače, nagrade, bonuse … Lahko tudi povem, da trenutno v klubu ni niti enega zamujenega plačila. Žal pa smo podedovali tudi skoraj 450 tisoč evrov dolga. Večina je sanirana, nekaj zamud imamo, rad pa bi se zahvalil tistim podjetjem, ki so razumeli našo zadrego in plačila čakali skoraj celo leto. To pa je le še dokaz več, da lokalno okolje diha za klub.«

Do konca sezone je še kar nekaj tekem, kakšni so načrti?

»Ekipa, ki je sezono začela, bo tudi ostala. Vmes smo se okrepili z nekaj domačimi fanti in tujci in verjamem, da ekipa lahko doseže zastavljene cilje. Je pa res, da je liga dolga, da so vzponi in padci. Za prihodnje leto se bomo trudili, da bo proračun podoben kot letos, in ker se ne bomo obremenjevali z dolgovi, bo to pomenilo, da bo denarja kar precej več in tudi cilji bodo še za stopnico višji.«

Želja navijačev je, da se v klub vrnejo nekateri odlični domači hokejisti. Jih boste poskušali pridobiti v moštvo?

»Trenutno je razpoloženje v ekipi dobro, atmosfera je pozitivna in mislim, da jo vsi sedanji in nekdanji igralci poznajo. In če so še prejšnjo sezono igralci »bežali« z Jesenic, verjamem, da se sedaj želijo vrniti. Tudi mi bi želeli, da pridejo nazaj, vendar pa imamo okvire, vemo, koliko je kdo vreden, in zagotovo bo po sezoni dosti časa za razgovore. Naš prvotni cilj pa je, da obdržimo jedro letošnjega moštva.«

Vam je bilo kdaj v zadnjih mesecih žal, da ste sprejeli mesto predsednika HK Acroni Jesenice?

»Gotovo so bili dnevi, bilo je naporno, saj sem moral preživeti kar nekaj osebnih napadov. Razumem sicer nestrpnost navijačev, medijev … Tega se je pač treba zavedati. Predvsem mi je bilo žal fantov, ker so morali ves čas poslušati, kako bodo slabi, ker so odšli nekateri ključni igralci. Morda jih je tudi to motiviralo, da so marsikdaj igrali res odlično, in če je bil to vzrok, mi ni žal za kritike. Kot mi vendarle tudi ni žal, da sem predsednik, saj smo skupaj z ekipo prebrodili marsikaj in se imamo česa veseliti. Trenutno vsi razmišljamo pozitivno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 6. december 2008 / 07:00

Neznani moški oropal bencinski servis v Radovljici

V petek zvečer je neznani moški oropal Petrolov bencinski servis na Gorenjski cesti v Radovljici.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.